<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?><rss version="2.0"
    xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
    xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
    xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom">
<channel>

	<title>Carmina Slovenica - NOVICE</title>
	<link>http://www.carmina-slovenica.si/</link>
	<language>sl</language>
	<copyright>Copyright 2026 Carmina Slovenica</copyright>
	<description></description>
	<webMaster>sale@plastikfantastik.net (Plastikfantastik)</webMaster>
	<pubDate>Fri, 03 Apr 2026 23:14:41 +0200</pubDate>
	<lastBuildDate>Fri, 03 Apr 2026 23:14:41 +0200</lastBuildDate>
	<category>Novice</category>	
	<docs>http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss</docs>
	<ttl>60</ttl>
	<atom:link href="http://www.carmina-slovenica.si/rss/novice/" rel="self" type="application/rss+xml"/>
		<item>
			<title>MI SMO OVCE SKUPAJ PASLI</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/mi-smo-ovce-skupaj-pasli/</link>
			<description><![CDATA[ <p>
  Projekt Mi smo skupaj ovce pasli obsega glasbena dela in pripovedi, ki govorijo o odnosu človeka do živali. S pomočjo aplikacije naložene na pameten telefon poslušalci sledijo oznakam na zemljevidu. Ko&nbsp; vstopijo v območja z geografskimi omejitvami - na s krožcem&nbsp;označene...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/mi-smo-ovce-skupaj-pasli/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Projekt Mi smo skupaj ovce pasli obsega glasbena dela in pripovedi, ki govorijo o odnosu človeka do živali. S pomočjo aplikacije naložene na pameten telefon poslušalci sledijo oznakam na zemljevidu. Ko&nbsp; vstopijo v območja z geografskimi omejitvami - na s krožcem&nbsp;označene lokacije - se sproži zvočna vsebina, &nbsp;ki govori o povezanosti človeka in živali.


  Postavitev bo po različnih koncih Sloveniji, &nbsp;v krajih, ki so (ali so bili) povezani z ovčerejo ali pa je tam prizorišče, kjer ovce postanejo meso.&nbsp;&nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 02 Apr 2026 10:08:24 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>DARA IN STANA</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/dhgahjgdsa_-2-1/</link>
			<description><![CDATA[ <p>
  želene in neželene hčere
</p>
<h2>
  <a href="https://www.carmina-slovenica.si/scenska-produkcija/agdjahgds/"><strong>DARA in STANA</strong></a>
</h2>
<p>
  proslava
</p>
<p>
  Avtorica glasbe in besedil: <strong>Karmina Šilec</strong>
</p>
<p>
  <a...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/dhgahjgdsa_-2-1/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  želene in neželene hčere


  <a href="https://www.carmina-slovenica.si/scenska-produkcija/agdjahgds/"><strong>DARA in STANA</strong></a>


  proslava


  Avtorica glasbe in besedil: <strong>Karmina Šilec</strong>


  <a href="https://www.carmina-slovenica.si/ansambel-kebataola_1/">ansambel !Kebataola!</a> (Maribor, Slovenija)


  vokalna skupina&nbsp;<a href="https://www.carmina-slovenica.si/ansambel/djude_/?bcmsPreview=M3BwcDV9Ijk0LjQ2LjIyMS42NCI6Im1nIiwiL1xfampicm0vXHhycGJxamZ0L1xlcC56Y2pwaHp0cnotanh0eWVvci5ub3AvXC9cOnJwdXZrIjoic3pkIns=">&nbsp;Đude (Kolašin, Črna Gora)</a>


  &nbsp;


  Choregie projekt <a href="https://www.carmina-slovenica.si/scenska-produkcija/agdjahgds_/">DARA IN STANA</a>, ki ga vodi z guslarstvom navdahnjeno pripovedništvo, potuje po svetovih dveh osrednjih in na videz protislovnih fenomenov Črne Gore: ene najvidnejših kulturnih osebnosti – dirigentke Dare – in uradno zadnje virdžine – Stane. Družba heroizira Daro kot simbol napredka, medtem ko v Stani vidi simbol preživelega patriarhalnega mehanizma, oba fenomena pa razkrivata transformacijo spolnega
  reda.&nbsp;


  O Stani govori skozi optiko drugosti, institucije zapriseženih devic, in razpravlja, ali je postati moški nasilje ali odrešitev. Prikazuje povsem drugačno življenjsko zgodbo Dare, profesorice emeritus, njen za tiste čase in kraje nepredstavljiv vstop v svet dirigentstva. Ena je slavnostno predstavljena kot pionirka umetnosti, druga je medijsko eksotizirana kot relikt preteklosti, pri obeh pa je najti več kompleksnosti, kot prikazujejo ti narativi.


  &nbsp;


  črnogorska premiera na festivalu KotorArt: 30. 7. 2026 (odpade)


  &nbsp;


  &nbsp;


  V sodelovanju z: KUD Mijat Mašković (Kolašin), &nbsp;Lutkovnim gledališčem Maribor, Kulturno četrtjo Minoriti in novoglasbenim gledališčem Choregie


  Projekt je nastal s finančno podporo: Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Mestne občine Maribor, viri KotorArta in&nbsp;KUD-a Mijat Mašković (Kolašin)
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sun, 01 Mar 2026 20:13:00 +0100</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>MILICA</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/milica-2_/</link>
			<description><![CDATA[ <h2>
  želene in neželene hčere
</h2>
<p>
  &nbsp;
</p>
<p>
  izvajalka:&nbsp;<a...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/milica-2_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  želene in neželene hčere


  &nbsp;


  izvajalka:&nbsp;<a href="https://www.carmina-slovenica.si/ansambel/nina-faric-kikiriki/?bcmsPreview=M3h4eDZ9Ijk0LjQ2LjIyMS42NCI6Im5oIiwiL1xucXB6cnV0dy1xeGhyeC11aWVrL1xsZmRwZXh0aC9cc2QubnF4ZHZuaGZuLXhsaG1zY2YuYmNkL1wvXDpmZGlqeSI6ImduciJ7">Nina Farič (Kikiriki)</a>


  avtorica idejne zasnove Karmina Šilec


  projektna sodelavka Mojca Redjko


  <a href="https://www.carmina-slovenica.si/koncertna-produkcija/dfbsfd_/">Projekt Milica</a> skozi prizmo prisilnih splavov ženskih plodov v majhni balkanski državi vpeljuje razmislek o izrabi sodobnih tehnologij za kontrolo ženskega telesa.


  Zvočni dogodek, eksperimentalna produkcija zvoka v živo, večinoma z analognimi sintetizatorji in elektronskimi vezji, je odziv na proces informatizacije kot industrijske revolucije, ki spreminja vse – vključno z načinom mišljenja, čutenja, ustvarjanja pomenov in delovanja.


  &nbsp;


  Razstavišče v kleti Minoritske cerkve


  Kulturna četrt Minoriti; 14., 21., 22.3.2026 ob 18.00


  VSTOP PROST
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 27 Feb 2026 08:43:00 +0100</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Umetniška rezidenca CS</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/umetniska-rezidenca-cs/</link>
			<description><![CDATA[ <p>
  Ustvarjalca v Umetniški rezidenci CS 2026 sta:
</p>
<p>
  Nina Farič (Kikiriki)
</p>
<p>
  že dvajset let deluje v različnih glasbenih skupinah in kolektivih. Začela je kot vokalistka, nadaljevala kot instrumentalistka, od leta 2009 je solistična noise performerka. Osredotoča se na...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/umetniska-rezidenca-cs/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Ustvarjalca v Umetniški rezidenci CS 2026 sta:


  Nina Farič (Kikiriki)


  že dvajset let deluje v različnih glasbenih skupinah in kolektivih. Začela je kot vokalistka, nadaljevala kot instrumentalistka, od leta 2009 je solistična noise performerka. Osredotoča se na eksperimentalno produkcijo zvoka v živo, večinoma z analognimi sintetizatorji in elektronskimi vezji, ki jih izdeluje sama. Pod imenom Kikiriki sodeluje na devetih albumih, kjer je večina zvokov posnetih v živo, v studiih ali na koncertih. Oder si je delila z mnogimi znanimi zvočnimi umetniki na
  festivalih in drugih dogodkih v Sloveniji, Avstriji (tudi na festivalu Ars Electronica v Linzu), Nemčiji, na Češkem.


  Nina Farič bo razvijala zvočni dogodek.


  Javna izvedba: 14., 21.,22. 3.2026 ob 18.00, Razstavišče v kleti Minoritske cerkve


  Pogovor o delu in predstavitev dela z analognimi&nbsp;sintetizatorji bo 14.3. 2026 ob 18.45.


  &nbsp;


  Davor Sedlarević


  Davor živi in dela v Kolašinu v Črni Gori. V&nbsp;Kikindi je zaključil podiplomski študij na področju metodologije tradicionalnega plesa: ljudski plesi in spremljava ljudskih plesov. Od leta 2011 je umetniški vodja in koreograf KUD "Mijat Mašković". Leta 2016 je bil ansambel &nbsp;razglašen za nosilca nesnovne kulturne dediščine. Je ustanovitelj ženske vokalne skupine "Đude", ki deluje pod okriljem istega kulturnega društva. Je eden izmed ustanoviteljev Kolašinskega etno kampa. Velja za
  pionirja neotradicionalizma v koreografijah črnogorskih plesov.


  Davor Sedlarević bo s pevci razvijal arhaičen pevski slog heterofonega dvoglasja v intervalu sekunde, v netemperiranem in ozkem zvočnem sistemu.


  Javna izvedba: 21.,22. 3.2026 ob 19.00, Minoritska cerkev, Maribor


  Pogovor o delu bo 22.3. ob 18.30 v Kulturni četrti Minoriti.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 26 Feb 2026 22:30:00 +0100</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Karmina Šilec: DATA VRT</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/hsgdfkh_/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  etnobotanični zvočni dogodek&nbsp;Polifonični vrtinec
</p>
<p>
  hibridni vizualni prizor&nbsp;Pharmakeia
</p>
<p>
  konceptualna instalacija&nbsp;Rekompozicija
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/hsgdfkh_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <a href="https://www.carmina-slovenica.si/scenska-produkcija/e4b540ff74966c09d1cb090d4232b8ff142516de/">Karmina Šilec: DATA VRT</a>


  etnobotanični zvočni dogodek&nbsp;<a href="https://www.carmina-slovenica.si/koncertna-produkcija/djgfhalj_/?bcmsPreview=MmJiMn0iMDYxLjY5LjIyMS42NCI6ImtlIiwiL1xfbXBmbm1vc24vXG54eHNibXdpbWwteW10c2dmcnRxL1xyYy5tcHdjdW1nZW0td2tnbHJiZS5hYmMvXC9cOmVjaGl4IjoiZm1xIns="><strong>Polifonični vrtinec</strong></a>


  hibridni vizualni prizor&nbsp;<a href="https://www.carmina-slovenica.si/razzz_/asjhflaskjh_/?bcmsPreview=MzExMTJ9IjA2MS42OS4yMjEuNjQiOiJrZSIsIi9cX2tucHlodG9ydWVuL1xfcXJzdW0vXGdyLmJlbHJqYnZ0Yi1senZhZ3F0LnBxci9cL1w6dHJ3eG0iOiJ1YmYiew=="><strong>Pharmakeia</strong></a>


  konceptualna instalacija&nbsp;<a href="https://www.carmina-slovenica.si/razzz_/dfjgaskljg_/?bcmsPreview=MnNzOX0iMDYxLjY5LjIyMS42NCI6InJsIiwiL1xfcXV4eGdwd2F4dy9cX3d4eWFzL1xteC5oa3J4cGhiemgtcmZiZ213ei52d3gvXC9cOnp4Y2RzIjoiYWhsIns="><strong>Rekompozicija</strong></a>


  trajanje: do 2 uri


  
  
    
      Data vrt
    
  


  
  
    
      DATA VRT
    
  


  O rastlinah skorajda ne govorimo in njihova poimenovanja nam uhajajo. A se jih ta naša malomarnost ne dotakne. Do človeškega sveta, civilizacij, zaporedja dogodkov skozi stoletja so ravnodušne. Zdijo se odsotne, izgubljene v svojih monotonih kemičnih sanjah. Njihovo življenje se dogaja v počasnem, molekularnem jeziku, ki se nam zdi nedostopen — in vendar je v tem jeziku zapisana zgodba Zemlje.


  Stara znanja razkrivajo intimno vez med telesom in naravo – rastline niso zgolj zdravila, ampak del širše mreže razumevanja sveta. Ko ta znanja izginejo, izgubljamo ne samo&nbsp;orodje za preživetje, temveč tudi&nbsp;občutljivost za Naravo kot zaveznico.


  Vrtovi so prostori za nove začetke, ohranjanje starih tradicij in ponovno ustvarjanje podob. V projekt DATA VRT vstopamo preko glasbe, generirane iz abortivnih rastlin. DATA VRT s poudarkom na zvokih rastlin je prostor za razmislek, empatijo in povezovanje. Raziskuje, kako lahko umetniška praksa prispeva k preoblikovanju razumevanja družbe, kako poslušanje preoblikuje naše dojemanje narave, zgodovine in skupnosti.


  <strong>Glasba in zvok</strong>: ansambel Kebataola, Živa Horvat, Andrej Kobal, Karmina Šilec, Danilo Ženko


  <strong>Vrt, prostor, luč</strong>: Dorian Šilec Petek, Karmina Šilec, Andrej Hajdinjak, Jernej Ženko


  <a href="https://lg-mb.mojekarte.si/si/celotna-ponudba.html">VSTOPNICE</a>


  premiera:&nbsp;Kulturna četrt Minoriti, 27. in 28.11.2025 ob 19.00


  V DATA VRT vstopamo preko abortivnih rastlin.&nbsp;Za ustvarjanje elektronske glasbe je osnovni motor transformacija valovanj živih rastlin,&nbsp;kjer signale rastlin spreminjamo v zvok s patentirano tehnologijo sonifikacije.


  
    Zbirka Javno telo (2025) pod drobnogled postavlja človeško ranljivost za absurdna prepričanja ter nevarnost pred tesno povezavo avtoritete, ideologije, znanja in tehnologije. Umetniški projekti vzpostavljajo prostor za refleksijo o telesu, spodbujajo k razmisleku o družbenih normah in možnostih njihovega preseganja. Preizprašuje družbene in kulturne pritiske, ki nas oblikujejo in omejujejo ter vplivajo na odločanje o naših telesih, vključno z reprodukcijo.
  
]]></content:encoded>
			<pubDate>Wed, 26 Nov 2025 11:56:00 +0100</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>JAVNO TELO</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/dshfgakdhjsg_/</link>
			<description><![CDATA[ <p>
  Zbirka Javno telo pod drobnogled postavlja človeško ranljivost za razna prepričanja ter nevarnost pred tesno povezavo avtoritete, ideologije in tehnologije. Umetniški projekti preizprašujejo družbene pritiske, ki nas oblikujejo in vplivajo na naše odločanje ter spodbujajo k razmisleku...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/dshfgakdhjsg_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Zbirka Javno telo pod drobnogled postavlja človeško ranljivost za razna prepričanja ter nevarnost pred tesno povezavo avtoritete, ideologije in tehnologije. Umetniški projekti preizprašujejo družbene pritiske, ki nas oblikujejo in vplivajo na naše odločanje ter spodbujajo k razmisleku o družbenih normah in možnostih njihovega preseganja.


  Izhodiščna točka za nastanek drugega dela cikla Javno telo so vprašanja iz debate o pravici do splava. Ti gledalca spomnijo na dogodke iz preteklosti in sodobnega sveta, na osebne izkušnje in znanstvena dognanja ter čustvena in etična sporočila.


  Danes, ko se v sodobnih družbah ponovno pojavljajo nove prepovedi prekinitev nosečnosti, se s tem vrača tudi tvegana in zaradi neznanja zelo nevarna uporaba abortivnih rastlin. Uporaba rastlin je nekoč predstavljala&nbsp;ljudsko znanje&nbsp;in s tem obliko avtonomije žensk nad lastnim telesom. Izguba teh znanj ni samo naravna posledica modernizacije, je tudi rezultat&nbsp;medicinske institucionalizacije, patriarhalnih, političnih in ideoloških struktur, ki so ženskam odvzele nadzor nad
  reproduktivnimi praksami. Izguba vedenj o abortivnih rastlinah v Polifoničnem vrtincu je simbolna prizma, ki kaže, kako se zamenjava intimne povezanosti z naravo s pravnim in medicinskim okvirom odraža kot premik od skupnostne avtonomije k institucionalnemu nadzoru nad telesom. S tem se razpira tudi napetost: po eni strani je sodobna medicina omogočila večjo varnost in širšo dostopnost, po drugi pa je z njo izginila materialna, naravna vez, ki je pomenila neodtujljiv občutek stika in
  lastništva nad telesom.


  Stara znanja so razkrivala intimno vez med telesom in naravo – rastline niso bile zgolj zdravila, temveč del širše mreže razumevanja sveta. Ko ta znanja izginejo, ne izgubljamo samo&nbsp;orodja za preživetje, temveč tudi&nbsp;občutljivost za Naravo kot zaveznico.


  Kot se dogaja mnogim ženskam, sem v procesu nosečnosti, poroda in skrbi za svojega otroka postala pozorna na pravico do splava. Predvsem zaradi lepih stvari tega materinstva, in ker sem se odločila, da otroku podarim svoje telo in življenje. V to, da bom s svojim telesom ustvarila drugo osebo, me ni zavezal zakon; ni mi bilo treba razmišljati, kako jo bom oblekla in nahranila, kaj šele, da bi to bitje morala dati tujcu v upanju, da bo poskrbel zanj; tudi ne o tem, da bi mi to bitje, ki bo
  prišlo na svet, lahko raztrgalo del telesa. Lahko sem prosto izbrala njegov obstoj. Prihod tega novega življenja na svet ni bila tista vrsta odločitve, pri kateri je obstajalo tveganje, da bo to moralna napaka.


  Če bi pred stoletji zanosila kot 16-letna Marie, bi obiskala kako zdravilko ali pa bi izpolnila družbeno pričakovano dejstvo materinstva, nosila breme med osebnim poslanstvom, družinsko in družbeno dolžnostjo ter morda neskončno prevpraševala svojo odločitev.


  Če bi danes zanosila kot 16-letna Poljakinja ali Teksačanka, bi morda celo verjela, da je izvesti splav narobe, ne bi pa imela pogojev, da bi obdržala otroka. In ne bi mi bilo dovoljeno opraviti zakonite in profesionalne prekinitve nosečnosti. Na TikToku bi iskala hashtage, povezane z zeliščnimi splavi in gledala videoposnetke z milijoni ogledov na to temo. Nato bi morda v nožnico vstavila neko korenino, spodbudila pretok krvi v maternici, povzročila močne notranje krvavitve in krče ter morda
  celo umrla.


  Reprodukcija zmeraj odpira številna etična, moralna in pravna vprašanja. Ob tem se danes nosečnost pogosto romantizira in komercializira, kar še dodatno vpliva na njeno družbeno umestitev. Napredne tehnologije na eni strani omogočajo umetno oploditev, prenatalno diagnostiko, uporabo splavljenih plodov za zdravljenje bolezni, ohranjanje zarodkov zunaj ženskega telesa in veliko drugega; hkrati pa sodobna tehnologija nadzora preko aplikacij in digitalnih sledi v nekaterih državah omogoča
  preganjanje žensk, ki iščejo informacije ali pomoč pri splavu. To predstavlja novo obliko represije in nadzora nad telesi žensk v imenu politike in morale. Vse to vodi do povečanja uporabe nevarnih abortivnih rastlin, zdaj brez potrebnega znanja o uporabi, kar vodi do hudih zastrupitev, notranjih krvavitev, nepopolnega splava, neplodnosti, poškodbe jeter, ledvic in živčnega sistema ter smrti.


  Moralni problem splava je težaven. Nasprotniki splava običajno verjamejo, da je zadeva precej jasna: zarodek je človeško bitje, ubijanje človeških bitij je moralno napačno, splav povzroči smrt zarodka, zato je splav moralno napačen. Zagovorniki splava pa pogosto menijo, da je zadeva enako preprosta: Gre za žensko telo, zato je to njena izbira. A v vsaki reproduktivni izbiri je neznanka. In žalost, kljubovanje, strah, sram, obup, ljubezen, spoštovanje, nežnost, žalost, obžalovanje, sočutje,
  upanje, odločnost, bes, zmagoslavje, olajšanje, mir.


  Pogosto se zdi, da se na obeh straneh sodobne razprave o splavu pogosto domneva, da je splav problem našega časa – da nam napredna farmacevtska in medicinska tehnologija, odvisno od perspektive, zagotavljata večjo reproduktivno svobodo. Ljudje so že od nekdaj vedeli kako prekiniti nosečnost, splav ima dolgo zgodovino in njegova zgodba sega veliko več stoletij pred sodbo Roe proti Wade. Postopek zanj je opisan v enem najstarejših medicinskih besedil na svetu – Ebersovem papirusu: Če želite, da
  ženska preneha biti noseča ... drobno zmeljite plodove akacije, kolocinta in datljev v eni pinti medu, navlažite krpo s to mešanico in jo vstavite v nožnico.


  Po podatkih Centra za reproduktivne pravice danes še vedno več kot 90 milijonov oziroma &nbsp;5 % žensk po vsem svetu živi v državah, kjer nimajo dostopa do splava. Razlogov za splav je veliko. Najpogosteje so slabe ekonomske razmere tiste, ki prisilijo družine v omejevanje števila potomcev; v drugih primerih rojstvo otrok onemogočajo ali spodbujajo socialna tveganja, različne oblike nasilja in bolezni. Nosečnost je zato lahko nezaželena. Tisti, ki ne morejo zagotoviti potrebnih finančnih
  sredstev ali najti zdravnika, ki bi bil pripravljen tvegati izvesti prepovedan poseg, se zatekajo k samopomoči. Nekoč so splav poskušali izsiliti s pletilnimi iglami, lesenimi cepini, jezdenjem, vožnjo s kolesom, s kihanjem ali tako, da so se vrgli po stopnicah. Če so bili takšni poskusi prekinitve nosečnosti neuspešni in več niso videli drugega izhoda, so otroka ubili, ga dali v sirotišnico ali v posvojitev.


  Danes se vsako leto po svetu izvede približno 73 milijonov splavov, od tega približno 45 % na nevaren način. 28 od 1000 nosečih (ali več) se na neki točki svojega življenja - ne glede na njihovo versko ali drugo ideološko prepričanje, odloči za prekinitev nosečnosti.


  Teza: Abortus je zdravstvena oskrba. Ljudje imajo pravico do zdravstvene oskrbe. Ljudje so vedno izvajali abortuse. In vedno bodo. Abortus je zdravstvena oskrba. Ljudje imajo pravico do zdravstvene oskrbe.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Tue, 14 Oct 2025 17:47:53 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Karmina Šilec STABAT MATER</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/dlkfglsgf/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Izšel je album STABAT MATER za štiri ženske glasove&nbsp;a cappella&nbsp;(SSAA) in elektroakustično glasbo
</p>
<p>
  Glasba: Karmina Šilec
</p>
<p>
  Izvaja: ansambel Kebataola (Mojca Borko, Jasmina Črnčič, Eva Germ, Ana Sandrin)
</p>
<p>
  <a href="https://ars.rtvslo.si/podkast/zborovski-panoptikum/173250499/175178477?fbclid=IwY2xjawOb_ytleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEeZ-RTkNy6e3u2c-jw8F5qlIGNkxrqdFIWOm6BQF3mZy0bQXfywS2-2AaHiHE_aem_5zxrWR3VxzC0dNoejxsLFg">RADIO ARS</a>
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/dlkfglsgf/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <a href="https://open.spotify.com/album/5jUP235wZqAqjSpzrOXP8a" target="_blank"></a> <a href="https://music.apple.com/si/album/stabat-mater-live/1843886460" target="_blank"></a>


  &nbsp;


  Glasba: <strong>Karmina Šilec</strong>


  Izvaja: <strong>ansambel Kebataola (Mojca Borko, Jasmina Črnčič, Eva Germ, Ana Sandrin)</strong>


  <strong>STABAT MATER</strong> se navdihuje pri Marie Guyart (1599–1672). Marie je bila žena, mati, redovnica, duhovna svetovalka, mistikinja, podjetnica, kolonialistka in prva misijonarka izven Evrope. Odigrala je ključno vlogo pri širjenju katolicizma v Novi Franciji in v Novem svetu postavila prvo dekliško šolo. Njeni najpomembnejši spisi obsegajo okoli 13.000 pisem, mnogo namenjenih sinu Claudu. Predstavljajo presenetljiv primer zgodnjemodernega kolonialnega diskurza. Marie se je zavoljo
  klica in poklica redovnice odrekla materinstvu, a je ostala mati. Njena zgodba sili k vprašanjem: Ali morajo ženske nositi največje breme, ko se odločajo med osebnim poslanstvom in družinsko dolžnostjo? Ali lahko materinska ljubezen obstaja v radikalnem žrtvovanju?


  &nbsp;


  
    Skozi pripoved o svetnici ustvarjalka uspešno podaja iztočnice za diskurz o nevarnosti togih prepričanj in indoktrinacije, kar daje albumu politično podstat. Kljub jasnosti ostaja Karmina Šilec v svoji političnosti subtilna in svojega izraza ne utemeljuje na površinskih imperativih in sloganih, ampak ga ustrezno ilustrira skozi razvijanje zgodbe. To, kar je povedano oziroma odpeto, je prav tako pomembno kot tisto, kar je izpuščeno iz pripovedi.&nbsp;Vzporedno s tem je skladateljica spretno
    pozicionirala izvedbo materiala v glasbeni obliki, pri čemer je izhajala iz srednjeveške himne Stabat Mater. (ODZVEN,2025)
  


  <strong>STABAT MATER&nbsp;</strong>Kompozicija za štiri ženske glasove a cappella (SSAA) je zastavljena kot Stabat Mater. Besedila zanjo tvorijo odlomki iz srednjeveške himne Stabat Mater Dolorosa (mati ob križanju sina), kot njena najverjetnejša avtorja sta navedena menih Jacopone da Todi (okoli 1228–1306) in papež Inocenc III. (okoli 1160–1216); okruški iz Stabat Mater Speciosa (sreča matere ob rojstvu sina), prvič natisnjene v 15. stoletju, ki prav tako nima znanega avtorja ter besedil;
  pogledi v intimni čustveni svet ženske, delo Karmine Šilec.&nbsp;


  Večstavčna Stabat Mater je nastala kot odmev na trpljenje Marie ob sprejemanju odločitve, da vstopi v samostan in naredi najtežji korak – zapusti otroka. To je težak križ, ki ga nosi po zgledu Kristusa. Kot Kristus prenaša prezir tistih, ki jo zaničujejo za kruto in brezsrčno mater. In se, tako kot Kristus, upira udarcu odtegnitve, ki ji jo je naročil Bog. Vendar na koncu, ponovno tako kot Kristus, v nasprotju z naravnimi instinkti in človeškim razumom zapusti najdražje na vsem svetu – v
  slepi poslušnosti Božji volji in Kristusovim evangeljskim zapovedim. Odločitev, da zapusti sina, je narekovala teološka tradicija marginalizacije in razvrednotenja biološkega materinstva kot nezdružljivega s krščansko učenostjo. Ko so ženskam otroci umrli ali so jih pustile za seboj, je to bila priložnost za izkušnjo intenzivne bolečine, pričakovane od svetih oseb; fizične in čustvene bolečine materinstva so bile namreč lahko same po sebi vir Božjega razodetja in intimne povezanosti z Marijo
  in s Kristusom. Ženska krščanskega učlovečenja ni prakticirala z materinstvom, temveč z njegovo odpovedjo. Sin Claude, ki je tudi sam postal benediktinski menih in duhovnik, je svojo mater primerjal z Abrahamom: Bog je obema zagotovil moč in pogum za žrtvovanje ljubljenega otroka v nasprotju z razumom ter naravnim in cerkvenim pravom. Čeprav je Claude kot sin hrepenel po tem, da bi bil edini predmet materine želje, je za vedno ostal tretji – za njeno ljubezensko predanostjo Jezusu.


  <strong>&nbsp;CANTIQUE</strong> Skladba Cantique prinaša reminiscenco na uršulinski samostan v Quebecu, kjer je Marie Guyart delovala in domnevno tudi skladala. Iz arhivskih materialov tega samostana so povzeti glasbeni fragmenti, ki so nato modificirani v elektroakustično skladbo z glasovi v živo. Nad linijo, ki deluje kot basso continuo, se plasti zvočno gradivo. Mikrotonalno uporabo godal navdihuje zgodba dvanajstletne staroselke Agnes Chabdikowechich, ki se je izmojstrila v igranju viole
  in so jo okoli leta 1640 pogosto vabili igrat na verske obrede. Vokalni elementi so imaginarni zvoki Viandotov –Francozi so jih poimenovali Huroni (iz francoske besede&nbsp;héron, tj. razbojnik) –, ki so okoli leta 1654, tedaj že kot pokristjanjeni staroselci, peli mašne stavke v svojem jeziku.


  STABAT MATER iz zbirke JAVNO TELO pod drobnogled postavi razdrobljeno veččutno izkušnjo ženske, s čimer vzpostavi prostor za razmislek o družbenih normah in možnostih njihovega preseganja. Reflektira nesmiselnost togih prepričanj in nevarnosti prepletanja avtoritete z ideologijo. Stabat mater se vsebinsko poveže s projektoma Pisma matere in Tanka opna iz iste zbirke, skupaj pripovedujejo okruške življenjske zgodbe Marie iz 17. stoletja.


  CS TRGOVINA:&nbsp;<a href="https://www.carmina-slovenica.si/audio-spletna-trgovina/dgasdgdf_/">https://www.carmina-slovenica.si/audio-spletna-trgovina/dgasdgdf_/</a>


  &nbsp;


  CARMINA SLOVENICA, 2025


  Projekt je nastal v sodelovanju:


  Centre Marie-de-l'Incarnation, Quebec, Kanada


  Radcliffe Institute for Advanced Study, Cambridge, ZDA


  Uporaba upodobitve Marije od Učlovečenja z dovoljenjem Splošnega arhiva uršulink Rimske unije (AGUUR)


  Projekt sofinancirata Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo R Slovenije.


  LIVE


  posneto 17. aprila 2025, dvorana Union


  snemanje / mastering / editing Danilo Ženko


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Wed, 10 Sep 2025 19:29:56 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>TANKA OPNA</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/dhgkajhsgd_/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  zvočna inštalacija
</p>
<p>
  Nuuk, Grenlandija, 2025
</p>
<p>
  idejna zasnova in zvok: Karmina Šilec
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/dhgkajhsgd_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Demonizacija bobnov je pomemben vidik kulturnih konfliktov po vsem svetu od kolonialnega obdobja pa vse do danes. Na bobne, ki so imeli za ljudi velik duhovni in družbeni pomen, so kolonisti, misijonarji in različni režimi pogosto gledali kot na instrumente, povezane s poganskimi obredi, praksami divjakov in celo z zlom. Kot obredni predmeti so bili prepovedani in pogosto uničeni. Bobni so izganjali zle duhove, izražali veselje ob rojstvu in utirali pot duhovom, da po smrti najdejo pot domov,
  odganjali so zlobneže, napovedovali prihodnost, opozarjali na težave, delovali kot čar plodnosti ter postali zemeljski glas prednikov, duhov in bogov. Bobni so prepleteni z običaji in spomini, zaradi katerih smo ljudje ljudje.


  Za Inuite na Grenlandiji so pripovedovanje zgodb, petje in ples ob spremljavi bobnov nekajtisočletna tradicija. Pred kolonizacijo so bobni služili za komunikacijo, zabavo in bili pomembno orodje šamanov. Bobni so bili tudi del sistema za reševanje sporov preko duelov s petjem in gibom. Ko so leta 1721 prispeli misijonarji in začeli projekt spreobračanja Grenlandcev v krščanstvo, so prepovedali določene oblike bobnanja in petja, ker so jih šteli za poganske običaje. Qilaat, inuitski okvirni
  boben je bil v javnih prostorih prepovedan. Za dosego tega cilja so uporabiljali celo fizično kaznovanje, kar je skorajda pripeljalo do njegovega izginotja. Po približno 300 letih zatiranja teh zvokov je bil 2021 inuitski ples in petje ob bobnih vpisan na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO.&nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 01 Aug 2025 13:07:59 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>CStudio</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/dgsdkjhgd_/</link>
			<description><![CDATA[ <p>
  <a href="https://www.carmina-slovenica.si/cstudio_slo/">CStudio</a> je namenjen izobraževanju, raziskavam, razvoju in izvedbam dogodkov na področju umetnosti.
</p>
<p>
  Je prostor za&nbsp;izvajanje&nbsp;delavnic, predavanj, filmskih projekcij,&nbsp;koncertnih, plesnih in gledaliških...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/dgsdkjhgd_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <a href="https://www.carmina-slovenica.si/cstudio_slo/">CStudio</a> je namenjen izobraževanju, raziskavam, razvoju in izvedbam dogodkov na področju umetnosti.


  Je prostor za&nbsp;izvajanje&nbsp;delavnic, predavanj, filmskih projekcij,&nbsp;koncertnih, plesnih in gledaliških projektov, razstav, snemanj, zvočnih&nbsp;inštalacij,&nbsp;...


  KJE: 3. nadstropje nad dvorano Union Maribor.&nbsp;


  PROSTORI:


  CS LOŽA&nbsp;


  CHOREGIE DVORANA&nbsp;


  RAJŠTROVA DVORANA (komorna dvorana s koncertnim klavirjem)


  OPREMLJENOST: tonska in lučna oprema, video projektor, akustični instrumenti, baletna tla, ...


  &nbsp;


  Sprejemamo prijave za vsebine v letu 2026: <a href="javascript:void(location.href='mailto:'+String.fromCharCode(99,97,114,109,105,110,97,46,115,108,111,118,101,110,105,99,97,64,103,109,97,105,108,46,99,111,109))">carmina.slovenica@gmail.com</a>


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 03 Jul 2025 14:49:12 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>CStudio</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/dhgasjdga_/</link>
			<description><![CDATA[ <p>
  <a href=
 ...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/dhgasjdga_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <a href=
  "http://CStudio%20je%20namenjen%20izobra%C5%BEevanju,%20raziskavam,%20razvoju%20in%20izvedbam%20dogodkov%20na%20podro%C4%8Dju%20umetnosti.%20Je%20prostor%20za%20izvajanje%20delavnic,%20predavanj,%20filmskih%20projekcij,%20koncertnih,%20plesnih%20in%20gledali%C5%A1kih%20projektov,%20razstav,%20snemanj,%20zvo%C4%8Dnih%20in%C5%A1talacij,%20...%20KJE:%203.%20nadstropje%20nad%20dvorano%20Union%20Maribor.%20PROSTORI:%20CS%20LO%C5%BDA%20CHOREGIE%20DVORANA%20RAJ%C5%A0TROVA%20DVORANA%20(komorna%20dvorana%20s%20koncertnim%20klavirjem)%20OPREMLJENOST:%20tonska%20in%20lu%C4%8Dna%20oprema,%20video%20projektor,%20akusti%C4%8Dni%20instrumenti,%20baletna%20tla,%20...">
  CStudio</a> je namenjen izobraževanju, raziskavam, razvoju &nbsp;in izvedbam dogodkov na področju umetnosti. Je prostor za&nbsp;izvajanje&nbsp;delavnic, predavanj, filmskih projekcij,&nbsp;koncertnih, plesnih in gledaliških projektov, razstav, snemanj, zvočnih&nbsp;inštalacij,&nbsp;...


  KJE: 3. nadstropje nad dvorano Union Maribor.&nbsp;


  PROSTORI:


  CS LOŽA&nbsp;


  CHOREGIE DVORANA&nbsp;


  RAJŠTROVA DVORANA (komorna dvorana s koncertnim klavirjem)


  OPREMLJENOST: tonska in lučna oprema, video projektor, akustični instrumenti, baletna tla, ...


  Prijave vsebin za 2026: carmina.slovenica@gmail.com
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 03 Jul 2025 14:44:06 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>EVROPSKA INVALIDSKA KARTICA</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/dhafgsjfhg_/</link>
			<description><![CDATA[ <p>
  navodila:&nbsp;<a href="https://invalidska-kartica.si/ponudnik/carmina-slovenica/">EVROPSKA INVALIDSKA KARTICA</a>
</p>
<p>
  EU kartica ugodnosti za invalide je način izboljšanja kakovosti življenja invalidov.
</p>
<p>
  S kartico lahko invalidi odslej tudi pri CS uveljavljajo pravico do...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/dhafgsjfhg_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  navodila:&nbsp;<a href="https://invalidska-kartica.si/ponudnik/carmina-slovenica/">EVROPSKA INVALIDSKA KARTICA</a>


  EU kartica ugodnosti za invalide je način izboljšanja kakovosti življenja invalidov.


  S kartico lahko invalidi odslej tudi pri CS uveljavljajo pravico do popustov na &nbsp;vstopnice, knjige, CD in druge izdelke.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 23 May 2025 11:26:44 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>CARMINA SLOVENICA</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/dfhksjdfgh_/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V letu 2025 smo zastavili Carmina Slovenica Podcast. Sledite nam lahko na <a href="https://podcasts.apple.com/si/podcast/carmina-slovenica/id1812490808">APPLE,</a> <a href="https://open.spotify.com/show/7m4lRoYZ9D7osHDU4dkC1M?si=9acfafb4b2304bb7">SPOTIFY</a> in <a href="https://youtu.be/SPju_Neg9vc?si=eCZIPR4iBTtplU_o">YOUTUBE</a>.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/dfhksjdfgh_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <a href="https://open.spotify.com/episode/5EVQxNCQpGVmyGzhCZl0Xg">Podcast on SPOTIFY</a>


  <a href="https://podcasts.apple.com/si/podcast/carmina-slovenica/id1812490808">Podcast on APPLE</a>


  <a href="https://youtu.be/SPju_Neg9vc?si=S6PFql3UN6wo342p">podcast on YOUTUBE</a>


  
  
    
      BABA
    
  


  NOVO:


  


  &nbsp;


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Tue, 06 May 2025 09:37:29 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>PISMA MATERE iz zbirke JAVNO TELO</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/aksfjga_/</link>
			<description><![CDATA[ <blockquote>
  <p>
    Na eni strani sveta so živeli ljudje, ki jih je vzgajala Nebeška mati, stvarnica vrta za blaginjo vseh.
  </p>
  <p>
    Svet se začne, ko Nebeška mati skupaj z jablano pade z nedotaknjenega nebesnega svoda. Dva slapnika padajoči ženski naredita blazino, na katero lahko...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/aksfjga_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  
    Na eni strani sveta so živeli ljudje, ki jih je vzgajala Nebeška mati, stvarnica vrta za blaginjo vseh.
  
  
    Svet se začne, ko Nebeška mati skupaj z jablano pade z nedotaknjenega nebesnega svoda. Dva slapnika padajoči ženski naredita blazino, na katero lahko sede, saj je svet narejen iz vode. Nato pokličeta na pomoč živali. Solidarno in s sočutjem skupaj oblikujejo Želvji otok, dom za vse, ki bodo prišli za njo. Zanjo ni dežele kazni in ne vesoljnega zla.
  
  
    Na drugi strani je druga ženska, Eva, z vrtom in drevesom.&nbsp;Ko poskusi njegove sadove, je izgnana z vrta in vrata za njo se zaprejo.&nbsp;Podrediti si mora puščavo, v katero je bila vržena, trdo mora garati, rojevati v mukah in biti podložna možu. Bog, ki je ustvaril svet in vesolje, pa postavi kerube in meč, da odtlej stražijo pot do drevesa življenja.
  
  
    Ista vrsta, ista zemlja, različni zgodbi.&nbsp;
  


  Oratorij Pisma matere pod drobnogled postavlja razdrobljeno veččutno izkušnjo ženske in s tem vzpostavlja prostor za razmislek o družbenih normah in možnostih njihovega preseganja.


  Skozi zgodovino sta se starševstvo in žrtvovanje tesno prepletala: od Abrahama in Izaka preko grškega mita o Medeji do Brechtove Matere Korajže. Ta odnos postane še bolj izrazit ob vprašanjih materinstva in kariere. Materinstvo je splošno sprejeto kot glavni vidik identitete odrasle ženske, ostale identitete so le dodane.


  Oratorij skozi arhivski spomin pripoveduje okruške življenjske zgodbe Marie ter govori o družbi in družbeni vlogi žensk. Za raziskovanje te teme v 21. stoletju lahko zgodba Marie služi kot metafora razmisleka o ceni, ki naj bi jo ženske plačale za to, da sledijo svojemu (po)klicu, da imajo otroke ali jih nimajo. Zastavlja temeljna vprašanja: v kolikšni meri se matere lahko posvetijo svojemu poslanstvu/poklicu in kako sploh govoriti o materinski ljubezni v odnosu do žrtev, ki jih prinašajo
  njihove karierne odločitve.


  &nbsp;


  Idejna zasnova in glasba: Karmina Šilec


  Izvedba: ansambel !Kebataola! (Jasmina Črnčič, Ana Sandrin, Eva Germ, Mojca Borko)


  &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Žan Koprivnik, dramski igralec


  Prevod in priredba pisem: Karmina Šilec


  Oblikovanje zvoka: Danilo Ženko


  Razvijanje projekta: Eli Zuzovsky, Carl F. Denton, Jernej Ženko


  v sodelovanju z: ansambel !Kebataola!, Novoglasbeno gledališče Choregie


  
  
    
      PISMA MATERE
    
  


  <a href="https://www.delo.si/kultura/glasba/razmislek-o-druzbenih-normah">ČLANEK v časniku DELO</a>


  <a href="https://vecer.com/kultura/carmina-slovenica-oratorij-pisma-matere-10381146">ČLANEK V ČASNIKU VEČER</a>


  članek&nbsp;<a href="https://www.rtvslo.si/kultura/napovedujemo/oratorij-karmine-silec-pisma-matere-s-premislekom-o-materinski-ljubezni/743108">RTV SLO</a>


  &nbsp;


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 07 Apr 2025 09:48:19 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>CARMINA SLOVENICA</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/sdgakhgds/</link>
			<description><![CDATA[ <p>
  <a href="https://www.youtube.com/playlist?list=PL8wpyKkmL10T-20JvccMLT8gbeSh_rQn1">PODCAST CARMINA SLOVENICA</a>
</p>
<p>
  Pričeli smo z objavljanjem <strong>podcasta Carmina Slovenica</strong>.&nbsp;
</p>
<p>
  Prvi niz obsega zvočno knjigo&nbsp;Kolosalna balkanska fikcija, portretno...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/sdgakhgds/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <a href="https://www.youtube.com/playlist?list=PL8wpyKkmL10T-20JvccMLT8gbeSh_rQn1">PODCAST CARMINA SLOVENICA</a>


  Pričeli smo z objavljanjem <strong>podcasta Carmina Slovenica</strong>.&nbsp;


  Prvi niz obsega zvočno knjigo&nbsp;Kolosalna balkanska fikcija, portretno zbirko balkanskih zapriseženih devic – virdžin, ki prevzamejo moško ime in identiteto, oblečejo moška oblačila, opravljajo moška dela, kadijo, pijejo rakijo, guslajo ... in se vključijo v moško družbo.


  pripovedovalka: <strong>Minca Lorenci</strong>


  <strong>Posnetki so nastali na podlagi knjige Karmine Šilec: BABA Kolosalna balkanska fikcija, izdane pri založbi Sanje</strong>


  &nbsp;


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Wed, 19 Mar 2025 15:26:28 +0100</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>OPUS: Dokumentarna oddaja o Karmini Šilec</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/dfgjahdg_/</link>
			<description><![CDATA[ <h2>
  <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/opus/175116004">OPUS: Dokumentarna oddaja o Karmini Šilec</a>
</h2>
<p>
  &nbsp;
</p>
<p>
  Oddaja Opus nam približa glasbeno gledališče Karmine Šilec&nbsp;na TV SLO 1
</p>
<p>
  Darja Korez Korenčan, avtorica oddaje:
</p>
<p>
  "Karmina Šilec je...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/dfgjahdg_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/opus/175116004">OPUS: Dokumentarna oddaja o Karmini Šilec</a>


  &nbsp;


  Oddaja Opus nam približa glasbeno gledališče Karmine Šilec&nbsp;na TV SLO 1


  Darja Korez Korenčan, avtorica oddaje:


  "Karmina Šilec je vsestranska umetnica, ki se je v zadnjem desetletju uveljavila kot ena mednarodno najvidnejših ustvarjalk na področju glasbenega gledališča. Nocojšnja oddaja Opus je posvečena tej "zlati dobi" njene kariere.


  Karmina Šilec je umetnica širokega spektra delovanja, dirigentka, gledališka režiserka in skladateljica, ki ustvarja projekte z različnimi opernimi in dramskimi hišami, festivali in ansambli po vsem svetu.&nbsp;


  Karmina Šilec je umetniška vodja produkcijske hiše&nbsp;Carmina Slovenica, novoglasbenega gledališča&nbsp;Choregie&nbsp;in ansambla&nbsp;Kebataola, sicer pa zborovska dirigentka, ki je s svojim zborom Carmina Slovenica gostovala po vsem svetu na tekmovanjih in festivalih ter z njim osvojila vrsto najvišjih nagrad.


  V oddaji&nbsp;Opus, ki si jo lahko&nbsp;danes ob 22.55&nbsp;ogledate na TV Slovenija 1 (potem pa tudi na spletni strani RTV SLO 365), bo predstavljeno desetletno obdobje njene ustvarjalnosti od leta 2015 do 2025. Scenaristka in urednica oddaje, ki je posvečena klasični glasbi, je&nbsp;Darja Korez Korenčan.


  V znamenju interdisciplinarnosti
  Zadnjih petnajst let Karmina Šilec v sodelovanju z različnimi producenti deluje predvsem na področju razvijanja inovativnih interdisciplinarnih projektov, ki so bili uspešno predstavljeni po Evropi, ZDA in drugod. V njih se pojavlja v različnih vlogah: kot dirigentka, avtorica idejne zasnove, skladateljica, režiserka, kostumografka, oblikovalka prostora… Znana je po svojem izvirnem in raziskovalno usmerjenem pristopu k vokalnemu gledališču, s katerim ruši tabuje in prejema najpomembnejše
  mednarodne nagrade.


  Z izvirnim in raziskovalnim pristopom je v zborovsko glasbo in glasbeno gledališče vnesla svežino.&nbsp;


  Njeni projekti so bili med drugim izvedeni na festivalih Festival d'Automne v Parizu, Ruhrtriennale v Nemčiji, Prototype v New Yorku, Steierischer Herbst v Avstriji, Tokyo Metropolitan Art Space na Japonskem, v gledališču Teresa Carreño Theatre v Venezueli, v Teatru Colon v Argentini in drugih.&nbsp;


  Raznovrsten vsebinski razpon v teh projektih izkazuje široko paleto tematskih vprašanj, ki jih vodi potreba Karmine Šilec po odzivu na aktualne družbene in politične razmere v svetu.


  Prezrta vprašanja pravic žensk, prelita v glasbo
  Kreativno pristopa k številnim družbeno občutljivim vprašanjem našega časa. Tako je med drugim leta 2019 na Univerzi Harvard raziskovala tematiko zapriseženih devic na Balkanu, na tej osnovi je pozneje nastal projekt&nbsp;Baba, ki je leta 2023 doživel premiero v San Franciscu. Tudi sicer se že vrsto let ukvarja z ženskimi fenomeni, kot so denimo glasbena ustvarjalnost redovnic, pa mitološka tematika v vokalno-gledališki predstavi&nbsp;Rusalke, mizoginija ter seksizem v izoliranih okoljih, kot
  so samostani in koncentracijska taborišča.


  V ospredje postavlja zgodbe, situacije in problematike, ki so vse prevečkrat zamolčane ali prezrte, ter skuša prispevati k sprejemanju drugačnosti, integraciji marginaliziranih, transformaciji itd.


  V njenih projektih pogosto opažamo preizpraševanje o nujnosti korenite preobrazbe odnosov med človekom in živaljo, predvsem o škodljivi mesnopredelovalni industriji, klavnicah in grozljivem trpljenju živali.


  Raziskovala je tudi fenomen kolektivnosti, okužene z ideologijo in dogmatskimi načeli, morilsko nasilje in koruptivne prakse, pa izzive, s katerimi se spoprijemajo družbe v tranziciji. Razvila je edinstven umetniški koncept&nbsp;Choregie, ki se osredinja na interdisciplinarni ustvarjalni proces, ta pa prinaša raznolike vidike glasbenogledališkega uprizarjanja.


  Portretiranka je članica žirij na mednarodnih zborovskih tekmovanjih in mednarodnih komisij, rezidenčna umetnica in štipendistka na različnih inštitutih, med drugim na Univerzi Harvard, gostujoča predavateljica na univerzah po Evropi in ZDA, avtorica raziskav s področja različnih fenomenov ter dobitnica številnih nagrad.


  V&nbsp;Opusu&nbsp;bo Karmina Šilec spregovorila o umetniškem ustvarjanju in razmišljala o aktualnosti posameznih tem skozi naslednje projekte:&nbsp;Ovis, Threnos, Homo faber, Toksični psalmi, Fauvel, Baba&nbsp;ter&nbsp;Starec in morje.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 14 Mar 2025 05:15:21 +0100</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>JAVNO TELO</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/gdhgfd_/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Zbirka JAVNO TELO pod drobnogled postavlja človeško ranljivost za absurdna prepričanja ter nevarnosti pred tesno povezavo avtoritete in ideologije. Dogodki poustvarjajo razdrobljeno in veččutno izkušnjo žensk in tako ustvarjajo prostor za refleksijo o telesu, na način, ki spodbuja k razmisleku o normah, ki jih pred nas postavlja družba ter o možnostih za preseganje teh norm.
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/gdhgfd_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Zbirka <strong>JAVNO TELO</strong> pod drobnogled postavlja človeško občutljivost za absurdna prepričanja ter nevarnosti tesne povezave avtoritete in ideologije. Dogodki poustvarjajo razdrobljeno veččutno izkušnjo žensk in s tem vzpostavljajo prostor za refleksijo telesa, spodbujajočo k razmisleku o družbenih normah in možnostih njihovega preseganja.


  &nbsp;


  &nbsp;


  
    
      <a href="https://www.carmina-slovenica.si/scenska-produkcija/fsdjhfgs_/">oratorij: Pisma matere. CS Loža, Union Maribor, premiera 17.4.2025</a>
    
  


  Oratorij Pisma matere pod drobnogled postavlja razdrobljeno veččutno izkušnjo ženske in s tem vzpostavlja prostor za razmislek o družbenih normah in možnostih njihovega preseganja.


  Skozi zgodovino sta se starševstvo in žrtvovanje tesno prepletala: od Abrahama in Izaka preko grškega mita o Medeji do Brechtove Matere Korajže. Ta odnos postane še bolj izrazit ob vprašanjih materinstva in kariere. Materinstvo je splošno sprejeto kot glavni vidik identitete odrasle ženske, ostale identitete so le dodane. Oratorij skozi arhivski spomin pripoveduje okruške življenjske zgodbe Marie ter govori o družbi in družbeni vlogi žensk. Za raziskovanje te teme v 21. stoletju lahko zgodba
  Marie služi kot metafora razmisleka o ceni, ki naj bi jo ženske plačale za to, da sledijo svojemu (po)klicu, da imajo otroke ali jih nimajo. Zastavlja temeljna vprašanja: v kolikšni meri se matere lahko posvetijo svojemu poslanstvu/poklicu in kako sploh govoriti o materinski ljubezni v odnosu do žrtev, ki jih prinašajo njihove karierne odločitve.


  
  
    
      Tanka membrana
    
  


  
    
    
      
        Pisma
      
    
  
  
    
      &nbsp;
    
  


  
    
      <a href="https://www.youtube.com/@CarminaSlovenica/podcasts">zvočna knjiga: BABA. Podcast</a> na youtube kanalu Carmina Slovenica, 2025
    
  


  Knjiga govori o drugosti. In o tem, kako je izgubiti jezik svojega telesa, jezik, ki ga nisi nikoli obvladala. Becoming-man, postati-moški, postajati-moški ... O postajanju, v katerem to nikoli ne postaneš. BABA je boleča molekula za preizpraševanje identitetne politike, skrivnostne in problematične komodifikacije spolov.


  


  
    
      inštalacija: Evina zelišča. CS Loža, Union Maribor, 1. 9. 2025
    
  


  V vsaki reproduktivni izbiri so neznanke. In žalost, kljubovanje, strah, sram, obup, ljubezen, spoštovanje, nežnost, žalost, obžalovanje, sočutje, upanje, odločnost, bes, zmagoslavje, olajšanje, mir.


  
    
      projekt choregie: Javno telo. Kulturna četrt Minoriti, 26., 27., 28. 11. 2025
    
  


  Projekt raziskuje telesno avtonomijo, svobodo odločanja in etične dileme v sodobnem svetu. Preizprašuje družbene in kulturne pritiske, ki oblikujejo in omejujejo naše izkušnje ter vplivajo na odločanje o naših telesih, vključno z reprodukcijo. S tem postavlja v središče pomembna vprašanja iz debate o pravici do splava. Delo vključuje različne umetniške discipline, ki gledalcu približajo dogodke iz preteklosti in sodobnega sveta, osebne izkušnje in znanstvena dognanja, čustvena, psihološka in
  filozofska sporočila – vse kot refleksije o družbenih temah, povezanih z idejo obvladovanja telesa.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 17 Feb 2025 16:50:49 +0100</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Karmina Šilec: OVIS - Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/sdkfga_/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Ovce so bistvene v človeški zgodbi.
</p>
<p>
  Med živalmi je ovca najmočneje vplivala na življenje ljudi. Ključna v človekovi zgodovini nas ta izjemna žival hrani, zdravi, oblači, nam pomaga do blaginje in bede, graditi imperije in pustošiti krajine, urejati dom in odkrivati nove kontinente, graditi mesta in ustvarjati umetnine.
</p>
<p>
  Ovce niso le rejne živali, ki čakajo, da postanejo ovčetina.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/sdkfga_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <a href="https://www.carmina-slovenica.si/fhjdkfh_/">OVIS zbirka</a>&nbsp;


  <a href="https://www.carmina-slovenica.si/gradivo/dgah_/?bcmsPreview=MTEyL19tZ25sL3lndXFvZ3cvYWwudnlmbGR2cG52LWZ0cHVha24uamtsLy86bGpvcGU="><strong>programska knjižica</strong></a>


  
  
    
      OVIS
    
  


  &nbsp;


  25 % zvok in glasba


  45 % gledališki eseji


  30 % performans


  &nbsp;


  Ovce so bistvene v človeški zgodbi. So vez s človekovim izvorom. So tam in tukaj. Kot človek smrtne in nesmrtne. Častimo jih in si jih podrejamo.


  Žrtvujemo jih in redimo.


  Med živalmi je ovca najmočneje vplivala na življenje ljudi. Ključna v zgodovini nas ta izjemna žival hrani, zdravi, oblači, nam pomaga do blaginje in bede, graditi imperije in pustošiti krajine, urejati dom in odkrivati nove kontinente, zidati mesta in ustvarjati umetnine.


  &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Ovce niso le rejne živali, ki čakajo, da postanejo ovčetina.


  OVIS postavlja to vsakdanjo vrsto v ospredje. Raziskuje, kako močno so ovce vplivale na človeštvo in naravo, od kod so prišle in česa izjemnega smo se ljudje od njih naučili. Uspeh ali neuspeh civilizacij je bil odvisen od ovac. Njihova vloga v prehrani je človeka biološko spremenila, pomembne so v sodobni medicini, znanosti, gospodarstvu in industriji, v mnogih kulturah nosijo velik simbolni pomen.


  &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; OVIS daje tem bitjem priložnost, da povedo svojo zgodbo.


  &nbsp;


  Premiera: 15. november 2024, Kulturna četrt Minoriti, ob 18.00


  Ponovitev: 16.novembra 2024, Kulturna četrt Minoriti, ob 18.00


  &nbsp;


  Med dogodkom, ki traja 4 ure vključno z odmorom, se občinstvo premika med prizorišči Kulturne četrti Minoriti.


  &nbsp;


  Produkcija: Carmina Slovenica, 2024


  V sodelovanju z:


  Lutkovnim gledališčem Maribor, Kulturno četrtjo Minoriti in novoglasbenim gledališčem Choregie


  Projekt je sofinanciran s sredstvi Mestne občine Maribor in Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije.


  &nbsp;


  &nbsp;


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sat, 14 Sep 2024 17:47:00 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>TOČKA DOSTOPA   </title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/djfhskd_/</link>
			<description><![CDATA[ <p>
  Zbirka OVIS
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>
<h2>
  Teja Brooks Pribac: BUČKO&nbsp;
</h2>
<p>
  Pripoveduje (in produkcija): Teja Brooks Pribac
</p>
<p>
  radijska igra
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>
<h2>
  Karmina Šilec: MEDI, nedolžni nemi pastir
</h2>
<p>
  Pripoveduje: Minca Lorenci
</p>
<p>
  pripoved...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/djfhskd_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Zbirka OVIS


  &nbsp;


  Teja Brooks Pribac: BUČKO&nbsp;


  Pripoveduje (in produkcija): Teja Brooks Pribac


  radijska igra


  &nbsp;


  Karmina Šilec: MEDI, nedolžni nemi pastir


  Pripoveduje: Minca Lorenci


  pripoved iz knjige Kolosalna balkanska fikcija


  
    &nbsp;
  
  
    
      &nbsp;
    
  


  Lokacije: Kulturna četrt Minoriti, Poštna ulica, okolica SNG Maribor


  od 1.10.2024 dalje


  S pomočjo aplikacije naložene na pameten telefon poslušalci sledijo oznakam na zemljevidu. Ko poslušalci vstopijo v območja z geografskimi omejitvami - na s krožcem&nbsp;označene lokacije - se sproži zvočna vsebina.


  UPORABA:&nbsp;na telefon naložite aplikacjo ECHOES, poslušajte s slušalkami


  <a href="https://explore.echoes.xyz/collections/ylgFcFCIHEBdn0Yl">https://explore.echoes.xyz/collections/ylgFcFCIHEBdn0Yl</a>


  &nbsp;


  <strong>Dr. Teja Brooks Pribac</strong> (Slovenija /Avstralija)&nbsp;deluje kot&nbsp;raziskovalka na področju živalskih študij, pri čemer jo posebej zanimata&nbsp;medvrstno&nbsp;žalovanje&nbsp;ter duhovnost kot telesno usmerjeno, ne-versko udejstvovanje.&nbsp;Živi v avstralskem Modrem gorovju z ovcami in drugimi živalmi.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sat, 14 Sep 2024 07:57:08 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>projekt VAMPIRABILE v Hongkongu</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/hdvajhf_/</link>
			<description><![CDATA[ <h2>
  Glasbeno scenski projekt Vampirabile
</h2>
<p>
  <strong>HKUST Shaw Auditorium, Hongkong, 3. in 4.8.2024</strong>
</p>
<p>
  Prva izvedba projekta Vampirabile sega v 2000. Karmina Šilec za ta projekt prejela nagrado Prešernovega sklada. Vampirabile je bil doslej v izvedbi Carmine Slovenice...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/hdvajhf_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Glasbeno scenski projekt Vampirabile


  <strong>HKUST Shaw Auditorium, Hongkong, 3. in 4.8.2024</strong>


  Prva izvedba projekta Vampirabile sega v 2000. Karmina Šilec za ta projekt prejela nagrado Prešernovega sklada. Vampirabile je bil doslej v izvedbi Carmine Slovenice izvajan na Švedskem (v sklopu turneje Glasbene vezi), na Kitajskem, v Avstriji in v Venezueli in na Svetovnih glasbenih dnevih (ISCM- International Society for contemporary music) v Ljubljani. Vampirabile že od premiere dobiva odlične domače in mednarodne kritike.


  Oblika koprodukcijske izvedbe projekta bo tokrat izvedena drugič, po izvedbi Leioe Kantike ansambla v Španiji leta 2013. Gre za koprodukcijo postavitve projekta, ki ga je zasnoval umetniški tim: avtorica projekta Karmina Šilec, režiserka in scenografka Meta Hočevar, kostumografka Gordana Gašperin.


  O skrivnostnih čudežih, proti zlim duhovom, proti urokom in pošastim ...


  Življenje mitov je bogato, skrivnostno, nikoli do konca razvito. Bajeslovni svet, ki zaživi v projektu, je bogat in skrivnosten, nikoli do konca raziskan. Mami nas s svojo prepletenostjo domišljije in resničnosti, narave in človeka, verovanja in izkušenj, upanja in bojazni, moči in nemoči … Ljudstva se med seboj razlikujejo po svoji mitologiji, v kateri se prepoznavajo, pa vendar so si hkrati v njej tako podobna. Ta svet je tako daleč, a hkrati tako blizu.


  <strong>glasba</strong>: Lojze Lebič, Judit Shatin, Stephen Hatfield, Arne Mellnäs, Karmina Šilec


  Izvedba in produkcija: <strong>Hongkong children's choir in Carmina Slovenica</strong>


  Hongkonški zbor (HKCC) je bil ustanovljen leta 1969 kot prvi mladinski zbor v Hongkongu. Zdaj je največji zbor na svetu z več kot 5000 člani in se je razvil v raznoliko umetniško organizacijo za mlade.&nbsp;HKCC je registrirana neprofitna dobrodelna organizacija in je izjemno prispevala k umetniškemu izobraževanju v Hongkongu. Pod vodstvom Kathy Fok, sedanje glasbene direktorice in glavne dirigentke, ter več kot 100 strokovnih mentorjev člani zbora ne razvijajo le svojih umetniških talentov,
  temveč se z zanimivimi in dobro organiziranimi vajami učijo tudi pomena timskega duha. HKCC je vsako leto povabljen na nastope v tujino, kjer je zbor dobro sprejet in cenjen v Evropi, Ameriki in Avstraliji, s čimer si je pridobil mednarodni ugled kot " pevski ambasadorji dobre volje" in "eden najboljših mladinskih zborov na svetu".
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 21 Jun 2024 10:10:10 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>60 let Carmine Slovenice</title>
			<link>http://www.carmina-slovenica.si/novice/fskjdgf_/</link>
			<description><![CDATA[ <p>
  Letos mineva 60 let odkar je 1964 Branko Rajšter ustanovil "Mladinski pevski zbor Maribor" (MPZ Maribor), organizacijo, ki od samega začetka predstavlja fenomen v zgodovini&nbsp;slovenske kulture. Pod njegovim vodstvom je delovala 25 let, od 1989 jo vodi Karmina Šilec. Pod umetniškim...]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.carmina-slovenica.si/novice/fskjdgf_/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Letos mineva 60 let odkar je 1964 Branko Rajšter ustanovil "Mladinski pevski zbor Maribor" (MPZ Maribor), organizacijo, ki od samega začetka predstavlja fenomen v zgodovini&nbsp;slovenske kulture. Pod njegovim vodstvom je delovala 25 let, od 1989 jo vodi Karmina Šilec. Pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec je Carmina Slovenica postala eden ključnih svetovnih laboratorijev za raziskovanje in razvijanje projektov vokalne glasbe in glasbeno scenskih projektov.


  &nbsp;


  O zgodovini lahko preberete:


  ČASOVNICA:&nbsp;<a href="https://www.carmina-slovenica.si/casovnica_cs/">https://www.carmina-slovenica.si/casovnica_cs/</a>
  
  LETOPISI:&nbsp;<a href="https://www.carmina-slovenica.si/arhiv-letopisi/">https://www.carmina-slovenica.si/arhiv-letopisi/</a>
  
  Članek o začetkih:<a href="https://www.nasizbori.si/dve-veliki-zgodbi-z-istim-izhodiscem-zaupanje-v-ustvarjalnost-mladih/">https://www.nasizbori.si/dve-veliki-zgodbi-z-istim-izhodiscem-zaupanje-v-ustvarjalnost-mladih/</a>
  


  &nbsp;


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 07 Jun 2024 08:16:00 +0200</pubDate>
		</item>
		</channel>
</rss>