Ansambel ¡Kebataola!

¡Kebataola!, pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec, je ansambel, ki se je od ustanovitve v 2004 in do sedaj profiliral kot zanimiv poustvarjalec predvsem sodobne, pa tudi srednjeveške glasbe. Z glasbeno-scenskimi projekti Navpične misli, Prasonata, Miracles, Kdo bi si misili, da sneg pada, Stripsody 1, Stripsody 2, Spixody in drugimi je vnesel svež pristop k izvajanju vokalnih del ter na slovenskih odrih doslej še neizvajano sodobno glasbeno literaturo. Za predstavo Spixody je ¡Kebataola! v letu 2009 prejela nagrado strokovne žirije za najbolj eksperimentalno predstavo 12. mednarodnega gledališkega festivala Teatarfest v Sarajevu.

V letih 2010−2012 je bil ansambel ¡Kebataola! rezidenčni ansambel mednarodnega festivala Choregie aka Choregie, kjer je sodeloval kar s šestimi predstavami in pomembno zaznamoval glasbeno-scensko dogajanje nove glasbe v Sloveniji. Sodeluje z domačimi in tujimi soustvarjalci glasbeno scenskih projektov.

¡Kebataola! raziskuje nove zvoke, nove vokalne tehnike, nove oblike izraza v  interdisciplinarnem delu z vizualno umetnostjo, dramo, gibom in literaturo.
Z idejo "Choregie –  vokalno gledališče ali gledališče glasov " prinaša ¡Kebataola! svežino v odpiranju novih prostorov izraznosti, prepričljivosti, intenzivnosti izkušenj in komuniciranja v svet glasbenega gledališča.

Ansambel ¡Kebataola! sestavljajo izkušeni ustvarjalci, ki sicer delujejo na različnih področjih operne, zborovske, etnične in džezovske glasbe in različnih gledaliških umetnosti. Odvisno od repertoarja − od solističnih do komornih del − ¡Kebataola! projektno prilagaja tudi svojo zasedbo.

¡Kebataola! spodbuja novo in obuja staro. V svojih izvedbah odraža intenzivno konfrontacijo različnih estetskih meril kot osnove avtentičnih izvedb starega in novega. Cilj tega pristopa je uspešna postavitev nove glasbe v javno glasbeno življenje, ki naj nadomesti tradicionalne hierarhične strukture vsakodnevnih glasbenih praks.

Repertoar ansambla oblikujejo tri področja: srednjeveška in sodobna glasbena ustvarjalnost ter etnična vokalna glasba.

Največ pozornosti ansambel namenja prav postavitvi sodobne glasbe na gledališki oder, in sicer kot Choregie – Vokalno gledališče ali Gledališče glasov.
 

Nekaj vidnejših projektov:

• Stabat Mater - Pisma sinu: meditacja o Mariji od Učlovečenja (2019, festival Liebevolle Schöpfung, Italija)
• Intono: srednjeveška vokalna glasba (2018, Cikel Choregie)
• David Lang: Deklica z vžigalicami (2018, cikel Choregie)
• Gavin Bryars: Laude Cortonese (2016, cikel Choregie)
• Ženske radosti (2012, festival Choregie aka Choregie);
• Kdo bi si mislil, da sneg pada (2012, festival Choregie aka Choregie);
• Miracles (2011, festival Choregie aka Choregie);
• Navpične misli (2010, Slovensko narodno gledališče Maribor);
• Prasonata (2009, Umetnostna galerija Maribor);
• Spixody/Stripsody 3 (2008, Linhartova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana);
• CS Light (2007, Gallusova dvorana, Cankarjev dom Ljubljana);
• Stripsody 2 (2007, Stara elektrarna Ljubljana);
• Stripsody 1 (2005, Stara dvorana, Slovensko narodno gledališče Maribor).