Ženski zbor Rotovž

Ženski zbor Rotovž  je bil v času svojega delovanja najuspešnejša tovrstna formacija v Sloveniji in širše. Repertoarno, izvedbeno ter konceptualno je oral ledino ženskega zborovskega petja pri nas.

Ženski zbor Rotovž si je nadel ime po več stoletij stari mestni hiši v Mariboru, v kateri se je leta 1987 zbiral na prve vaje. Potemtakem ime spominja na rojstno hišo zbora, hkrati pa je častitljivo znamenje mesta in njegovih vrednot. Mednje moramo prišteti tudi ustvarjalnost in umetniške dosežke Ženskega zbora Rotovž. 

Pevski zbor je ustanovila in oblikovala umetniška voditeljica – dirigentka Karmina Šilec, ki je svojo vizijo in občutenje glasbe, pa tudi njeno umevanje, prenesla na pevke in ju zvabila iz njih v kar se da visoki meri. Z zborom je začela delati kot dvajsetletna študentka. Že takrat je imela nenavadno jasne predstave o vrednotah petja, o zborovski glasbi, ki nagovarja sodobnega poslušalca po svoji strukturi in po interpretaciji ter o odnosu pevcev do ustvarjanja takšne glasbe. Te predstave si je ostrila tja do konca študija na akademiji. Ob sebi je zbrala trideset nadarjenih pevk, ki so ji bile vrstnice po letih, ujemale pa so se z njo v odnosu do trdega dela, do glasbenega izpovedovanja, a tudi tovarištva; vse to je zlito v čvrst umetniški organizem. 

Besedo umetniški uporabljamo zavestno, čeprav je šlo za docela ljubiteljski zbor. Zbor je svoje interpretacijske osnove poiskal v slovenski ljudski pesmi, nato pa jih je stopnjema nadgrajeval z izbrano glasbeno tvornostjo od srednjega veka do najsodobnejših avtorjev iz vsega sveta. 

Zelo premišljeno je razporejal svoje nastope, sprva na manjših prireditvah v Mariboru in okolici; bili pa so vse zahtevnejši. Ko je zbor prvič nastopil na veliki pevski prireditvi Pesem – Srečanje zborov slovenskih pokrajin 1989 v Velenju, ga je tudi prvič ocenila glasbena žirija. Nastopil je s tremi madrigali iz razpona več stoletij. Z nastopom je potrdil svoj pohod proti vrhovom slovenskega petja. Kritik je tedaj o njem zapisal: "To je zbor, ki je pokazal največ novega, kar je naši zborovski kulturi potrebno, in sicer silno visoko raven profesionalnosti, discipline in predvsem muziciranja. Zbor je glasbo resnično zapel. Dirigentka Karmina Šilec je energična, muzikalna, nadarjena glasbenica, ki se zaveda, kako važno je, da se glasba zgodi."

Isto leto, 1989, je zbor v decembru imel svoj prvi celovečerni koncert, tistikrat v mariborski stolnici. Na programu je imel dela vrhunskih skladateljev (med njimi Palestrine, Händla, Purcella, Schuberta, Mozarta, Mendelssohna in Brahmsa), nekatera z orgelsko ali orkestrsko spremljavo. Kritik je zlasti pohvalil izvrstni izbor izvajanih del: "Noben naš ljubiteljski zbor še ni izvajal tako resnega, zahtevnega programa." Sodil je, da se je zbor potrdil "kot zelo kvaliteten ansambel, članice so mlade pevke z lepimi glasovi. Odlikuje jih izenačeno sproščeno petje, kulturna stilna interpretacija, muzikalno oblikovan fraze."

Zboru se je odprla imenitna prihodnost..

Aprila 1990 je bila v Mariboru velika vseslovenska prireditev Naša pesem, na katero so bili povabljeni najboljši slovenski pevski zbori, tisto pot že tudi Ženski pevski zbor Rotovž. Za svoj prvi nastop si je prislužil srebrno plaketo.

Odtlej so zbor vabili na koncerte po Evropi.

Junija je nastopil v imenitni zagrebški koncertni dvorani Vatroslav Lisinski. Kritik Nenad Turkalj ga je počastil z ljubkovalnim imenom "angelski slavčki", in zapisal, da so pevke "navdušile s čisto intonacijo, zvokom posameznih skupin in z dognano stopljeno zborovsko celoto."

Avgusta 1990 so nastopile na 28. mednarodnem zborovskem tekmovanju v italijanskem Arezzu, kjer je prejel srebrno priznanje.

Leta 1991 je bor sodeloval na več pevskih tekmovanjih – v Budimpešti je za las zgrešil prvo mesto v najvišji težavnostni kategoriji, v švicarskem Montreuxuje dosegel prvo mestov svoji kategoriji terposebno nagradažirije za izvedbo obvezne skladbe F. Poulenca 'Ave verum corpus.

1992 je bila prireditev Naša pesemv Mariboru mednarodna. Udeležili so se je zbori iz šestih držav. V močni konkurenci je zbor prejel zlato plaketo, občinstvo pa ga je izbralo za najboljši zbor prireditve. Kritika njihovega nastopila je bila: "S pravim pevskim dihom nasičen zbor, ki je zablestel z izvedbo sodobne artikulacije dela Urok Lojzeta Lebiča, pa zbora Poulenca in Kodalya. Za amaterski ženski zbor presenetljiva pevska dovršenost."

Koncertna pot je zbor vodila kmalu zatem v italijansko Chiavenno na 11. srečanje Le chiavi d'argento, nato pa je julija 1992 na "Langollen Inernational Musical Eisteddfod".Med ženskimi pevskimi zbori s celega sveta je na njem zasedel prvo mestoter drugo med vsemi sodelujočimi. Glasbena žirija je odlično ocenila celotni nastop zbora. Zlasti je bila navdušena nad izvedbo pesmi Urok slovenskega sodobnega skladatelja Lojzeta Lebiča: "Ta dramatična skladba odkriva nove poglede na široki razpon zvočnosti ob rabi tehnike zborovskega petja. Ritmične figure so bile lepo izpeljane. Očitna je bila sijajna kontrola prehodov iz skorajda zakričanega, grobega zvoka do čudovitih pianisimov. Zahvaljujemo se zboru, da nas je seznanil z zanimivo skladbo in za njeno imenitno interpretacijo."

Koledarsko leto 1992 je zbor zaključil s koncertom sakralne glasbe v Mariborski stolnici ter z gostovanjem v Slovenski filharmoniji. 

Junija 1993 je zbor na mednarodnem tekmovanju "Tampere in Chorus"na Finskem ponovno dosegel velik uspeh. Žirija ga je ocenila kotnajboljši ženski zbor, mu podelila dve zlati medalji, dirigentki zbora pa dodelila posebno nagrado za umetniški vtis. Zbor je nastopil tudi v radijskih in televizijskih oddajah RTV Slovenije, Hrvaške TV in radia, posnel pa ga je tudi BBC v Veliki Britaniji.

V letu 1994 je zbor prejel najvišje priznanje za vrhunsko delo na kulturnem področju mesta Maribora – Glazerjevo nagradoz listino za dosežke na področju kulture.

Marca je zbor odpotoval na mednarodno tekmovanje Riva del Garda. Na podlagi posnetkov so mariborski zbor uvrstili v najvišji razred. Na tem tekmovanju je prejel eno zlato in eno srebrno plaketo.

V aprilu istega leta je tekmoval na drugem mednarodnem tekmovanju v Mariboru, kjer je prejel Zlato plaketomesta Maribor, nato pa še nagrado občinstva, drugo nagrado za oblikovanje folklornega programa in še posebno priznanje za najboljšo izvedbo prostega programa.

V tem letu so zbor povabili v Zagreb, kjer je ob akademiji ob 900 letnici Zagreba sodeloval v produkciji Beethovnove 9. simfonije.

 Leta 1995 se je v Ljubljani odvijal Evropski simpozij za zborovsko glasbo, ki ga organizira IFCM (mednarodna zborovska federacija). Zboru je pripadla čast nastopiti na otvoritvenem koncertu. To je bila strokovno najimenitnejša predstavitev zbora, saj je nastopil pred vrhunskimi dirigenti in glasbenimi strokovnjaki iz vsega sveta.

Z zvočnimi posnetki je sodeloval na tekmovanju radijskih postaj vsega sveta "Let the People Sing."

V tem letu je izšla tudi kompaktna plošča, ki jo je zbor poimenoval Strunam. Leta 1996 je imel zbor koncertno turnejo po Italiji (Pescara, Rim). Doma je nastopil s Simfoničnim orkestrom Mariborske filharmonije pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica, s prvič pri nas izvedeno skladbo Huga Wolfa Elfenlied in Debussyjeve Nocturne. Leta ... se je zbor zaradi organizacijskih razlogov zlil z društvom Carmina Slovenica, in sicer kot Komorni zbor Carmina Slovenica. Kot tak je leta 1997 sodeloval na mednarodnem festivalu Europa Cantat v Linzu.

Na mednarodnem festivalu Glasbeni septemeber je 1997 izvedel samostojni program  z deli Brittna, Villa Lobosa in Brahmsa, ki so izšli na CD plošči CM1.

Po svečani akademiji ob deseteletnici delovanja je zaključil z delovanjem.