Od leta 1964 obvladujemo prostor svetovnih odrov. Smo produkcijska hiša s širokim delovanjem: pripravljamo koncertne in odrske dogodke, festivale, izvajamo založniško dejavnost, ...
stage and music direction / concept: Karmina Šilec (SI)
texts: Dora Malech (USA)
set: Dorian Šilec Petek (SI)
drawings / video: Young Joo Lee (KR, USA)
costumes: Tina Bonča (SI)
artistic collaborator: Sidra Bell (USA)
light: Andrej Hajdinjak (SI)
sound: Danilo Ženko (SI)
performed by: CHOREGIE new music theatre (SI)
Production: Carmina Slovenica (SI), 2020
The transition from animal to meat is one that intentionally mutes the life and death of its subject. Unlike humans, these animals generally die in concealment, and the dead are not mourned. In Thrēnos, what is so often hidden behind the scenes is brought onto the stage as a performance that offers space for reckoning and reflection. Slaughterhouses are a place where man, machine and animal meet. Through this connection Threnos is questioning the contemporary
social paradigm in which man, by excessive praising of his own culture, almost completely destroys nature. At first sight it might seem that the performance is concerned with the care for animals. But it is also about human beings, about us and our sense of guilt. We seek to remake a promise – but we doubt we will succeed. We realize we decided to look away from the things that burden us or which are difficult. And for
that – Ashamed and ashamed for being ashamed … we close our eyes around and always –.
Fortuna Fauvelu ne bo par! temelji na gotski alegorični pesnitvi, kjer je osrednja metafora za moralno gnilobo in dekadenco častihlepen osel. Glavni lik – Fauvel – je inkarnacija grehov, nerazumnosti, nezanesljivosti, oblastnosti, priliznjenosti. Fortuna Fauvelu ne bo par! smeši človeški egoizem, hedonizem, hinavščino in ekscese vladajočih stanov tako posvetne kot cerkvene oblasti, torej družbo, kontaminirano z grehom in s korupcijo. Oblast je despotna in lakomna ter pozablja na naravno
enakost med ljudmi. Človek je skozi politično/cerkveno simbol vsega, kar je narobe z našo družbo in s sistemom upravljanja. Tema fascinira, ker obsoja zlorabe v človeški družbi in hkrati postavlja vprašanje, ali je danes, po sedemsto letih, kaj lažje govoriti … ali pa še vedno šepetamo.
Toksični psalmi so odprt zbir prizorov z drzno jukstapozicijo glasbe in besedil od srednjega veka do danes, s presunljivimi zvoki razširjenih glasbenih tehnik. Prizori prehajajo med različnimi duhovnimi svetovi preteklosti in sedanjosti. Glasbeno prizorišče je imaginarni svet, ki je zazrt med sence prednikov, in je hkrati odsev sodobnosti. Bistvo Toksičnih psalmov je ideja kolektivnega, ki je poosebljena v ansamblu. Toksični psalmi odražajo neizrečeno nasilje. Bivanje človeka je spremenjeno v
tuzemsko dramo: človek za slavo svojih psalmov ubija.
Eia mater, fons amoris! – Pozdravljena mati, vir ljubezni!
Placebo je izhodišče: Devica Marija – najpomembnejša ženska religiozna podoba zahodnega sveta, ki uradno nikoli ne pridobi statusa katoliške boginje. Mati Marija – družbeni konstrukt in neobjektivna, zgodovinska realnost kot sredstvo nadzora in kontrole. Krščanstvo – simbolna zgradba, kjer ženskost najde zatočišče v materinskem. Gospa in Devica kot najvišja avtoriteta. Mati Marija – predmet namišljene ljubezni, kot nadomestek za zatirani moški libido. Paradoks: devica, a mati. Vprašanje:
pasti ali ne pasti? Marija, ki kljubuje smrti.
When the mountain changed its clothing svoj navdih črpa iz rezijske ljudske pesmi Da pa Ćanynu, ki govori o premenah, ki jih letni časi odtiskujejo na gori Kanin. Po Goebbelsovih besedah nabite slike izhajajo iz izjemne energije mladih protagonistk in odražajo družbene transformacije: hitre politične, socialne in kulturne spremembe v regiji, od koder prihajajo izvajalke.
"Kaj imate proti kmetom, gospa?" je vprašal, preden je ubogal njeno željo.
Spomini so glavni protagonisti, glasovi iz preteklosti pa so tisti, ki pripeljejo do nepredvidenih učinkov, kjer čas prevzame pobudo za dejanje. Liki – kmet in ženske – govorijo iz svojih zgodovinskih kontekstov v sedanjost, kot muzej – kot gledališče mrtvih.
Nemirne duše Rusalk, čudežnih ženskih likov kot simbola potentne, še nerealizirane ženske kreativnosti; tkalke naravnih ciklusov in erotična pravez med človekom in naravo so glavne protagonistke tega nenarativnega glasbenega gledališča. "Pesmi temnega smeha" v arhetipski avanturi, v onstranrazumskem ritualu so metafizika zla in dobrega. Inscenacijski navdih izhaja iz starogrške zakladnice, pesmi "iz prsti in vode", "kriki, stoki, smeh in pesmi" pa v temeljijo na tradicionalnih slovanskih
napevih in sodobnih glasbenih delih.
Iz veka vekov ... je odprto delo, je zbir dramskih prizorov, ki se, zaviti v mitološko kopreno, dogajajo na imaginarnem glasbenem prizorišču. Ni hvalnica preteklosti, ne meri na idilično. Je zazrtje med sence prednikov. V vsem so nam blizu, v radostih in nesrečah, v samozavesti in obupu. So tudi na začetku naših današnjih duhovnih stisk.
Tone zgostimo, jih obarvamo in jim damo možnost, da lebdijo. Prisluhnemo, kam se bo zvok obrnil, koliko časa potrebuje, da pade in kje bo točka obrata pred novim dvigom. Brez empatično napete volje za to - ne gre. Ta volja drži pozornost in anticipira posledice, ki jih sam zvok sploh nima. Ton išče sorodne duše, gradi skupnost, ki jo je treba slišati in občutiti.
Eleganca in čarovnija, ki s svojo repetitivnostjo posegata po pragu eteričnosti.
Miti, legende, uroki in zagovori v skrivnostnih slikah
Življenje mitov je bogato, skrivnostno, nikoli do konca razvito. Bajeslovni svet, ki zaživi v projektu, je bogat in skrivnosten, nikoli do konca raziskan. Mami nas s svojo prepletenostjo domišljije in resničnosti, narave in človeka, verovanja in izkušenj, upanja in bojazni, moči in nemoči … Ljudstva se med seboj razlikujejo po svoji mitologiji, v kateri se prepoznavajo, pa vendar so si hkrati v njej tako podobna. Ta svet je tako daleč, a hkrati tako blizu.
Napevi svetovnih religij, tradicij in prvotnih verovanj Vzhoda
Perspektiva Vzhod združuje izredno širok razpon glasbene izraznosti. Kot so raznolike kulture na azijskih tleh, tako raznoliko je tudi razumevanje vloge glasbe. Perspektiva Vzhod so lahko zvoki kozmičnih sfer, naravni izraz zavesti, lahko so napevi – kot glasbeni rituali za zdravljenje telesa, umirjanje duha in prenašanje svetega v običajna življenja ljudi.
Performativna inštalacija z glasovi, ki temelji na temi "Like a Virgin", opozarja na implikacije besede "like" in na problem identitete v zvezi z dvema referenčnima točkama - Madonno in Mortonom Feldmanom. Kaj pomeni identiteta danes in kako se oblikuje ter z njo manipulira preko sodobnih sredstev in kulturnih teženj? Na osnovi ideje, da lahko znotraj ene osebnosti obstaja več identitet hkrati, performativna glasovna inštalacija pokaže, da so identitete povezane, vendar ni nujno, da vidimo
povezave med njimi.
Spixody prinaša glasbena dela in zvočno poezijo 20. in 21. stoletja. Z izborom in izvedbo del odraža ponovno združitev besede, glasbe in mestoma tudi giba, kot jo razumemo v pojmu grške "mousiké". Na zasnovo projekta vpliva oblika popularnejših zabavnih zvrsti, še posebno način točk, epizodnost, varietejskost in humor.
1. Vdih
2. Ustvari se zvok v larinksu
3. Glasovni rezonatorji sprejmejo ton in vplivajo nanj
4. Artikulatorji oblikujejo zvok v prepoznavne enote
To je v bistvu vse, kar se pri petju zgodi, a rezultati različnih subtilnih različic v številki tri in štiri dajejo vesolje različnih zvokov: žvižganje, smeh, kričanje, srkanje, kokodakanje, tuljenje, rohnenje, vekanje, lajanje, čivkanje, godrnjanje, zavijanje, skovikanje, sikanje, govor, šepet in kričanje..
Stoletja, tisočletja človeštvo spoznava in priznava nenavadno moč zvoka, glasu, glasbe. V življenja prinašajo radost, spremljajo človeške rituale in prehode, povezujejo človeka z božanskim ali božjim, s tistim, kar presega človekovo bivanje. Starodavna veščina petja napevov je del vseh največjih svetovnih religij in tradicij.
Temelj Slovenskih zvokov predstavlja razumevanje slovenske glasbene in širše duhovne dediščine ter njeno apliciranje v sodobno ustvarjalnost, pojavnost. Z interpretacijsko sintezo, ki vključuje dediščino ljudske pesmi, plesov, glasbe projekt ne vstopa v tako pogosto romantično nostalgiranje in celo "živi" muzej, ampak ta dediščina predstavlja le model za oblikovanje sodobnega ustvarjanja. Prav zato združuje to ustvarjanje značilnosti, razpoznavnosti, posebnosti in drugačnosti, torej
sestavine, ki so potrebne za načrtovanje sodobnega življenja z razsežnostjo slovenske nacionalne dediščine.
V Prasonati beseda prehaja na območje čiste zvočnosti. Beseda pokaže svojo notranjo alkimijo in ima svoje mesto, svoj prostor, svojo težo in svojo barvo. Z nesemantično zvočno poezijo, ki uhaja iz polja besede in prehaja v polje glasbe, nastane prenos besede na drugo performativno raven. Zvočna poezija v kreativni vokalni izvedbi zaživi kot glasbeno delo.
Nemirni duhovi, ženske z dolgimi lasmi, čudežni, čudni in čudaški ženski liki brez primere. In petje, ki vzbuja vroče koprnenje, ki se mu ni moč upreti. Upreti se ni moč tudi dejavniku, ki žarčenju glasbe priključi še kulturo očesa. Občutku, ki ga spodbudi kostumska pokrajina, inspirirana z glasbo. Kostumirano telo je eksponirano v dajanju sporočil in je hkrati lahko tudi sporočilo samo. Znotraj projekta Ženske radosti se prične resnični dialog, ki se dogaja med Karmininim zvokom in
Belindinim kostumskim prostorom.
za ženske glasove, akustične, elektroakustične instrumente
Šema elektro je platno, na katero so projicirane vsebine zavesti družbe, njena prepričanja, zgodovina in sedanjost, vedenja in zablode. Spomni nas na ozkoglednost družbe, ki obsoja vsak korak in vsako dejanje; ženskam je odpela hvalnico z besediščem, okitenim s pojmi, kot so tradicija, družina, čast in častnost, zanje pa skrila mitomanijo in mizoginost.
Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.
Kaj so piškotki?
Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki
se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.
Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.
Vrste piškotkov
Nujno potrebni piškotki
Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).
Izkustveni piškotki
Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.
Funkcionalni piškotki
Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.
Piškotki za usmerjanje
Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.
Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani
Ime piškotka
Avtor
Opis
carminaslovenica_frontend
Carmina Slovenica
Sejni piškotek, ki spremlja vašo dejavnost na spletni strani – brez tega piškotka bi vas vsaka podstran obravnavala kot novega obiskovalca. Nujen je za normalno delovanje spletne trgovine.
activeHeaderSlide
Carmina Slovenica
Delovanje spletne strani Carmina Slovenica (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Carmina Slovenica
Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.
