Aktualna gradiva

Produkcija Carmine Slovenice THRENOS (za grlo), skladatelja Jacoba Cooperja, v režiji Karmine Šilec, je prejela ugledno mednarodno nagrado Glasbeno gledališče ZDAJ (Music Theatre NOW)

Glasbeno gledališče ZDAJ je vodilno mednarodno tekmovanje prvih produkcij novih glasbeno gledaliških del, ki nastajajo v profesionalnih produkcijskih hišah. Od leta 2008 je na tekmovanju sodelovalo preko 1000 svetovnih premier nove opere in glasbenega gledališča kot del tega edinstvenega srečanja, ki povezuje praktike in organizatorje tovrstnih dogodkov z vsega sveta.

Predstava v izvedbi ansambla Choregie – novoglasbeno gledališče, je bila v Sloveniji premierno predstavljena marca 2020. Ustvarila jo je mednarodna umetniška zasedba, ob skladatelju Jacobu Cooperju in avtorici glasbenega in uprizoritvenega koncepta Karmini Šilec, še pesnica Dora Malech, scenograf Dorian Šilec Petek, avtorica risb in videa Young Joo Lee, umetniška sodelavka Sidra Bell, kostumografka Tina Bonča, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Glasbo za 16 procesiranih glasov in elektroniko je zvočno oblikoval Danilo Ženko, video projekcije je vodil Grega Tanacek. Predstava je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Maribor. Threnos je letos izšel na DVD plošči.

Tisto, kar je tako pogosto skrito v zakulisju, je v Threnosu na oder pripeljano kot predstava, ki ponuja prostor za obračun in razmislek. Klavnice so prostor, kjer se srečajo človek, stroj in žival. S tem se Threnos sprašuje o sodobni družbeni paradigmi, v kateri človek s pretiranim poveličevanjem lastne kulture skoraj popolnoma uničuje naravo.

Prehodiz živali v meso je tisti trenutek, ko se namenoma utišajo njihova življenja in njihove smrti. Živali – za razliko od ljudi – običajno umirajo stran od pogledov. Za mrtvimi ni žalovanj. Threnosto, kar se običajno skriva ali prikriva, ponuja kot prostor za razmislek.

Delo je na prvi pogled usmerjeno v skrb za živali. V resnici pa gre za ljudi, za nas, in za naš občutek krivde. Skušamo ponoviti obljubo– a dvomimo, da nam bo uspelo. Spoznavamo, da smo se odločili pogledati stran od stvari, ki nas težijo ali so težke. In zato – zaradi sramu in od sramu, ker nas je sram… Zapremo oči, popolnoma in vedno –.

Nekdanji zmagovalci so svoja dela uprizorili na različnih festivalih po vsem svetu, kot so Operadagen (Rotterdam), Prototype Festival (New York) ali Shanghai International Contemporary Theatre Festival ACT. Predstavitve Threnosa mednarodni javnosti in podelitev nagrade bo na Music Theatre Now, maja 2022 v Rotterdamu v sklopu Festivala O.

To je že druga MTN nagrada Karmini Šilec po v kategoriji Glasba onkraj operenagrajeni predstavi Iz veka vekov… v produkciji SNG Maribor (2008). Letošnja nagrada Glasbeno gledališče ZDAJ se pridružuje naboru priznanj Karmini Šilec za delo na področju glasbenega gledališča; med njimi ruski Zlati maski, nominaciji za Nagrado Europe Theatre Prize Theatrical Realities (EPTR), nagradi Prešernovega sklada in drugih.

threnos

...Threnos (za grlo)je mojstrski primer vznemirljivega glasbenega gledališča, ki je prepreden s surrealističnimi trenutki, globoko čustven in navdušujoč …Arts Talk Magazine

... Izvajalke, performerke, glasbenice pa so s svojo prezenco in izvedbo vnovič dokazale polivalentnost svojih talentov in zmožnosti ...Večer

... projekti v produkciji CS vedno znova osupnejo z uglašenostjo s problematiko časa, pogosto tudi anticipirajo neke teme, ki jih kasneje zaživimo v realnosti ...Večer

…Industrializacija smrti se v predstavi manifestira z repetitivnostjo, mehaničnostjo, laboratorijsko sterilnostjo, minimalizmom... in to velja tako za glasbo, kot za koreografijo, kostumografijo in scenografijo…Delo

... Threnos je vzpostavil stičišče med umetnostjo in smrtjo, Karmina Šilec pa je s kolektivom svojega glasbenega gledališča vzpostavila kolektivni ustvarjalni proces, ki smo ga v zadnjih časih tako pogrešali. Threnos nas je vnovič spomnil na vrhunskost kolektiva Carmine Slovenice, na raziskovanje vseh meja glasbenega in odrskega. Vznemirljiva metakompozicija in sugestivna izvedba je v vseh prvinah funkcionirala silovito in prepričljivo ...Večer

… gre za preizpraševanje sodobne družbene paradigme, v kateri človek s čezmernim povzdigovanjem lastne kulture skoraj povsem uniči naravo. To naprej vodi v razmislek o tem kako narava lahko kljub temu preživi, morda brez tudi brez človeka in ali nam posledično ta odnos človek - stroj lahko prinese kak drug pogled na odnos človek - žival. Ta trikotnik človek-stroj-žival v skrajni legi posega v problematiko ljudi in jih postavlja kot neka gola brezpravna telesa v globalnih postopkih nadzora in ubijanja. To je vodilo tudi odrsko postavitev, ki se oslanja na te prostore. Zvočno procesiranje človeškega glasu predstavlja ta aspekt "stroja" in spominja na krhkost in ranljivost človeškega in živalskega glasu ter na nekakšno razteznost življenja oziroma živega kot celote …Delo

press (hi-res)

MZK 22-25 financiranje

IZJAVA:

Medtem ko svetovni mediji o Carmini Slovenici pišejo v superlativih, jo strokovna komisija MK ocenjuje povprečno.

Produkcijska hiša CARMINA SLOVENICA je nedavno prejela največjo mednarodno nagrado MTNow s področja glasbenega gledališča (od leta 2008 je na tekmovanju sodelovalo preko 1.000 svetovnih premier nove opere in glasbenega gledališča) za predstavo Threnos(projekt je bil lani na razpisu MK zavrnjen), in sicer v konkurenci s preko 150 predstavami z vsega sveta. Po oceni strokovne komisije MK za glasbene umetnosti (resna glasba) – v kateri nihče od članov ni specializiran za uprizoritvene glasbene umetnosti – pa je prejela nizke ocene s področja "kakovosti in uspešnosti izvedbe programov, prepoznavnost in uveljavljenost v strokovni javnosti, število nagrad", ob tem še zapis, da v preteklem obdobju ni prejela nobene mednarodne nagrade. (CS je doslej prejela 61 mednarodnih in 63 narodnih nagrad.)

Nizko točkovanje bilo opravljeno tudi na področjih:

"reference ustvarjalcev in izvajalcev", ki je vključevalo koprodukcijo s Komische Oper Berlin, z EPK Nov Sad ter z vodilnimi slovenskimi in tujimi ustvarjalci s področja glasbe, plesa in gledališča (med njimi z nekaterimi najvidnejšimi avtorji svetovnega merila); "izkazovanje izvirnosti in ustvarjalnosti";"prispevek k razvoju glasbene umetnosti", ki je zajel inovativne projekte vse od potopitvene umetnosti do virtualne resničnosti.

Paradoksalni so zapisi utemeljitve, da drugi prijavitelji "/.../ dajo mladim ustvarjalcem še več možnosti", in nerazumljiv argument, da CS "/.../ izkazuje izvirnost na področju, nadgradnjo svojih idej in razširitve lastnih področij delovanja, ne pa toliko v smislu glasbenih form v primerjavi z ostalimi prijavitelji" ali "/.../ je pa program v primerjavi z ostalimi projekti zastavljen bolj specifično, ima svoj krog poslušalcev /.../", kar zaskrbljujoče nakazuje, da unikatnost in izvirnost nista zaželeni.

V zmedeni in nedosledni obrazložitvi člani komisije iz odstavka v odstavek nasprotujejo samim sebi, mešajo podatke iz poročil (za nazaj) z načrti (za naprej) ter se v argumentih zatekajo v kontradikcije (tudi z zahtevami razpisa). Besedila njihove utemeljitve dokazujejo nepoznavanje področja in produkcijskih pogojev glasbeno scenskih projektov, ob tem še sila šibko argumentiranje, ki ne seže bistveno dlje od "v primerjavi z drugimi prijavitelji".

Menimo, da je bilo ocenjevanje opravljeno neprofesionalno, da se člani komisije niso toliko poglobili v vsebino, da bi dojeli, kako je kompleksni koncept prijavljenega programa mrežno in učinkovito zasnovan in kako Carmina Slovenica trenutno deluje. Zapis tudi zamenjuje funkciji producenta (prijavitelj) in izvajalca.

Da je Carmina Slovenica, z njo tudi številne najvidnejše slovenske NVO, ostala brez državne podpore v obdobju, ko je najbolj ranljiva, ko so produkcije in postprodukcije skorajda nemogoče in je sektor podhranjen, in to ob dejstvu, da je proračun za kulturo največji doslej, je ključna in nepopravljiva napaka. Podpiramo odločitev, da se odpira prostor za nove producente, vendar je nujno stabilno ohranjati tiste, ki uspešno delujejo desetletja.

Možnosti pritožbe na rezultat razpisa ni.

press (hi-res)

Op.1: HOMO FABER

programska knjižica

izvajalci

avtorja: Izidor Leitinger in Karmina Šilec

Boštjan Gombač, multiinstrumentalist

Izidor Leitinger, elektronika

Vokalna skupina Fantje na vasi (umetniški vodja Tone Žuraj)

tkalka: Marta Gregorc

čevljar: Saša Kovačev

kamnosek: Alojz Urnaut

coklar: Martin Muml

šivilja: Vesna Novitović

popravljalec glasbenih instrumentov: Andrej Robnik

tesarja: Branko Čelofiga in Ivan Belca

razna dela in opravila: Tone Žuraj, Primož Šušteršič, Marko Perger, Miran Mustafa, Miran Kosi, Darko Trantura, Pavel Brlič

oblikovalec zvoka: Danilo Ženko

oblikovalec svetlobe: Gregor Dvornik (LGM)

oblikovalec videa: Grega Tanacek (LGM)

asistentka režije: Tanja Lužar (LGM)

umetniški sodelavec: Dorian Šilec Petek

zvok njihovih rok

IZIDOR LEITINGER, 51 let

Izidor je glasbenik. Na svoji glasbeni poti je kot trobentač, skladatelj, aranžer in dirigent sodeloval s številnimi zasedbami in z vrhunskimi glasbeniki v Sloveniji in tujini. Odlikuje ga poznavanje številnih glasbenih zvrsti, ki jih spretno uporablja in prepleta pri svojem ustvarjanju. Ne omejuje se na tradicionalne zvočne palete in ritmične strukture, temveč ponuja nove izzive, sveže kombinacije. Nekaj let je živel na kmetiji s konji v Čilu, sedaj pa skrbi za domačijo in obdeluje vrt. Pravi, da je spreten z veliko orodji.

TONE ŽURAJ, 81 let

Tone vodi tri pevske skupine. Je ljubitelj narave, ima čebele, brajde in sadovnjak. Rad obiskuje kakovostne glasbene dogodke. Pri luščenju koruznih zrn s storžev roka deluje samodejno, ponavljajoče. Pri tem posluša različne zvoke zrnja, ki pada v čeber.

PAVEL BRLIČ, 68 let

Basist Pavel prepeva že več desetletij. Pokojnino si je prislužil kot projektant montažnih hiš. Užival je pri uresničevanju sanj marsikatere družine, ki si je začela plesti novo gnezdo. Sedaj ga v Cerkvenjaku pri obnovi potrebuje 200 let stara hiša.

MIRAN KOSI, 63 let

Baritonist Miran je orodjar, kovinar. Izziv sta mu gradnji dveh lesenih hiš. Najlepše pri delu mu je videti, kako izdelek raste, se oblikuje in zaključuje. Zanj ni problemov, samo rešitve. Pri delu ga vodijo zbranost, natančnost in vztrajnost. Petdeset let poje v cerkvenem zboru, sedemintrideset let je bil pevec v opernem zboru SNG Maribor. Rad posluša vse zvrsti glasbe, od opere do džeza, najraje pa si zapoje slovenske narodne in zabavne pesmi.

DARKO TRANTURA, 61 let

Basist Darko je sprva deloval kot vodovodni inštalater, nato pa kot delovodja pri izdelavi peči za centralno kurjavo. Njegove roke so vedno v pripravljenosti, da kaj privijejo. Najlepši del opravila je, ko je vsa hiša topla. Občasno na harmoniki po svoje zaigra narodno zabavne in zabavne skladbe. Rad posluša večglasno petje, predvsem moških izvajalcev. Najtežje delo mu je štemanje.

MARKO PERGER, 35 let

Tenorist Marko peče kruh. Takrat roka z usklajenimi gibi povezuje posamezne sestavine v voljno homogeno celoto, ki bo nasitila dušo in telo. Najlepši del mu je opazovati, kako testo vzhaja, najtežji počakati, da se kruh ohladi. Poje v več vokalnih zasedbah. Rad hodi v hribe, vrtnari in peče sladice.

MIRAN MUSTAFA, 59 let

Tenorist Miran je kmetovalec. Posluša vse zvrsti glasbe, svoje domače pa občasno navduši s celovečernim igranjem na ustno harmoniko. Tudi igranje kitare mu ni tuje. Kot klepar uživa v opravljenem delu in ob pogledu na ostro koso. Najtežji del opravila je preciznost udarca. Pravi, če udariš previsoko, dobi kosa trebušček, če prenizko, ima kosa zobke. O roki ne razmišlja veliko, roka le sledi ritmu v glavi.

PRIMOŽ ŠUŠTERŠIČ, 42 let

Primož je veterinar. Pse, mačke, kunce, morske prašičke in druge živali pregleduje s stetoskopom, otoskopom, oftalmoskopom, špranjsko svetilko, lečami in povečevalnimi stekli. Njegova roka natančno vodi skalpele, škarje, igle in brizge. Uživa, ko vidi, da se živali po terapiji bolje počutijo in to razveseli njihove lastnike. Igra klavir in posluša različno glasbo. Boris Brejcha je njegov najljubši DJ. Najraje pa poje.

MARTIN MUML, 74 let

Martin je coklar. Štirideset let je deloval kot ključavničar. Ima manjšo hribovsko kmetijo, kjer rad dela v hlevu. Najraje pa se ukvarja z lesom. Posluša narodno zabavno glasbo.

SAŠA KOVAČEV, 55 let

Saša je čevljar. Njegove roke dnevno držijo nož, kladivo, šilo, rašpo. Najtežji del čevljarskega dela je ročno šivanje spodnjega dela čevlja. Ko dela, se zvoki glasbe prepletajo z zvoki orodja v delavnici.

VESNA NOVITOVIĆ, 55 let

Vesna je šivilja. Pri delu ima rada tišino, to je zanjo posebna vrsta glasbe. Takrat sliši svoje misli. Roka je zanjo vez med lutko in šivalnim strojem. Najlepši del tega opravila je, ko vidi, da je nastalo krasno oblačilo, ki je nekoga osrečilo. Še lepše pa, ko je z opravljenim delom zadovoljna. Zanjo je najtežji del tega opravila kronično pomanjkanje časa.

ALOJZ URNAUT, 62 let

Alojz je kamnosek. Njegova roka mora biti navajena, drugače bi pri delu zelo trpel. Najtežje je narediti pripravo za polaganje kamnov, ujeti pravo višino in pravi padec. Najlepši mu je pogled nazaj, na končni izdelek, ko vidi, kako je naredil špirale. Še iz časa vojaščine, kjer je bil kar trikrat nagrajen kot vzoren vojak, najraje posluša ex-jugoslovansko glasbo, najraje Dražena Zečića.

BOŠTJAN GOMBAČ, 45 let

Boštjan je glasbenik. Veliko sodeluje z ustvarjalci za gledališče, radio in televizijo, morda je najbolj znan po sodelovanju v zasedbah Terrafolk in Katalena. Obvlada 400 glasbil, tudi takšnih, za katera nas večina sploh ne ve, da obstajajo, kaj šele, kako se imenujejo ali zvenijo, med njimi tudi neandertalčevo piščal iz arheološkega najdišča Divje babe. Zvok je njegovo vodilo in navdih. Bolj ko je zvok nenavaden, večji izziv, izrazne možnosti in veselje mu nudi. Njegova najljubša opravila so gospodinjske narave.

MARTA GREGORC, 72 let

Marta je tkalka. Že vse svoje dni živi in dela na kmetiji. Da bo ostala na nekaj čez tri hektarje veliki kmetiji, so sicer odločili njeni starši, a jim tega ni zamerila, čeprav je po osnovni šoli želela nadaljevati šolanje. Časa ne zapravlja z obrekovanjem pri kavici ali z gledanjem mehiških ali kakih drugih limonad, nadvse uživa v kuhinji, kjer peče različne kruhe in pogače v krušni peči – je večkrat nagrajena mojstrica peke. Zna presti ovčjo volno in tkati, zadnje čase najraje iz lanu. Teta Marta tudi rada zapoje.

KARMINA ŠILEC, 56 let

Karmina je glasbenica. Deluje kot avtorica glasbeno scenskih projektov, skladateljica, režiserka in dirigentka. Najpogostejši opisi njenega delovanja poudarjajo, da je z inovativnimi posegi glasbi razprla pot h kompleksnim umetniškim dogodkom, da je pri snovanju provokativna, drzna ter s svojimi idejnimi zasnovami razbija tabuje, tako družbene kot glasbene. Nima ročnih spretnosti in ne zna uporabljati vrtalnega stroja, zna pa sestaviti pohištvo, pokositi vrt in obrezati sadno drevje.

ANDREJ ROBNIK, 55 let

Andrej je popravljalec glasbenih instrumentov. Pihalom popravlja tesnila blazinic in mehaniko, jih poravna in pobarva. Z gladilnimi orodji ravna obtolčene dele trobil, jim popravlja ventile in mehanizme. Najgrši del je spiranje v kislini in poliranje glasbil. Veseli ga, ko kakšne ruševine pripravi do tega, da ponovno zaigrajo. Njegove roke so popravile instrumente filharmonikov, policajev, vojakov ter legend zabavne in narodno zabavne glasbe. Sam pa igra harmoniko.

IVAN PODGRAJŠEK, 58 let

Ivan je tesar. Njegov dan se začne zgodaj, že ob 3.30. Ob tem, da vozi avtobus, njegove dni zapolnjuje delo z lesom. Podira drevesa, vleče drevje, dela na ruštih. S skrilavci je pokril preko sto slovenskih cerkva. Njegovo najzahtevnejše delo je sekanje vej z vrhov dreves. Prihaja iz glasbene družine in že trideset let pleše v folklorni skupini. Zaradi nepričakovane odsotnosti, ga v predstavi nadomešča IVAN BELCA.

SLAVKO KOVŠE, 40 let

Slavko je kovač. Zadnja leta vozi viličar, a najraje dela z lesom. Sam se ne ukvarja z glasbo, rad pa posluša domačo glasbo. Zaradi nepričakovane odsotnosti, ga v predstavi nadomešča BRANKO ČELOFIGA.

brisanje tradicionalne meje

Skozi kulture in čase je arhetip rokodelca predstavljal človekovo sposobnost ustvarjanja in bil znak zrele moškosti. On je homo faber. Izraz se v antropologiji uporablja za človeka kot bitje, ki z uporabo orodja spreminja svoje življenjsko okolje.

Op. 1: homo faber briše tradicionalne meje med rokodelstvom/obrtjo[1] in sodobno umetnostjo. Glasbeno scensko delo različne elemente (zvok, gib, podobo), ki nastajajo ob izvajanju rokodelskih opravil, razume kot inspiracije za razvoj inkluzivne odrske kompozicije. Ta vključuje neobičajne kombinacije zvočnih elementov, soredja fragmentov iz človekove dejavnosti v preteklosti in v sedanjosti ter skozi dialoge glasbe in besede, analognih in digitalnih zvokov, zgodovinskih in sodobnih elementov ustvarja vizualne in zvočne interakcije. Projekt vodi ideja o povezovanju na videz nepovezljivih medijev: glasba in zvoki, ki nastajajo ob delu in opravilih, se prepletajo, plastijo in ustvarjajo kompleksen zvočni dogodek.

Op. 1: homo faber je hibridno delo, projekt glasbeno-vizualne oblike, ki ruši meje med področji in skuša biti prostor za odpiranje misli, dojemanja, izkušenj. V uprizoritvi so povezani raznoteri izrazi: opravljanje različnih del in opravil, petje, beseda, podoba; njihov spremenljivi spoj pa ustvarja različne pomenske ravni.

intimna povezava

Op. 1: homo faber se osredotoča na intimno povezavo med roko in glavo. Njuno subtilno razmerje se pojavlja na navidezno različnih poljih, kot sta denimo obdelovanje lesa in igranje basklarineta. Ta odnos izvajalca kliče k samemu sebi preko delovanja telesa skozi nabor specializiranih gibov in po poti pogosto matematično natančnih misli. Hkrati pa kliče njegovemu umu (mentalnemu delu), naj miruje in ne miruje hkrati ter se v celoti posveti nalogi in sprejme samega sebe v tem procesu.

Smisel rokodelskega početja je dajati navzven, da bi lahko prejeli navznoter. Je most med akcijo in kontemplacijo, je način delovanja, kjer se počutimo živi.

repetitivnost

Za rokodelska opravila je, podobno kot v glasbi, značilna repetitivnost ritmov. V raziskovalnem delu avtorja analizirata zvokovne prvine, ki nastajajo ob klepanju kose, obdelovanju lesa in kovin, klesanju kamna, brušenju, ličkanju, mesenju testa, tkanju in drugih opravilih. Te zvokovne celice (hrup, ki nastaja pri ročnem delu) sintetizirata v glasbeno delo in jih povezujeta z živo izvedbo na glasbenih instrumentih, s petjem, z besedo, s predmeti in z umestitvijo v prostor.

opravljanje lastnih poklicev

Metoda za kreacijo Op. 1: homo faber je odkrivanje in raziskovanje vrst in oblik dela. Nagovorili smo obrtnike in rokodelce, obiskovali njihove delavnice, jih izpraševali, snemali, pisali po njihovem nareku, sledili njihovim idejam, identificirati postopke in tehnike, značilne za njihov poklic. Ta raziskava je pokazala, da velik del znanja, ki ga imajo obrtniki (tistega tihega znanja, ko ljudje vedo, kako kaj narediti, vendar tega, kar vedo, ne morejo izraziti z besedami), ostaja neopisljiv, neubesedljiv. Ta manko smo pretvorili v glasbo, ki je zvok njihovih rok in misli. Rokodelstvo predstavlja kraljestvo spretnosti in znanja, ki presegajo človeške verbalne zmožnosti, zato se večkrat pokaže temeljna človeška meja, da jezik ni primerno zrcalno orodje za opis fizičnega gibanja telesa. Zato je Op. 1: homo faber (podobno kot fotografska kamera) ključne trenutke rokodelcev ujel v zvočne slike.

junaški boj
V starih časih so ročne spretnosti bogov poveličevali kot orožje v večnem boju za dosego mojstrstva. Heziodova pesnitev Dela in dnevi in Vergilova Georgika prikazujeta človeško delo, ki odseva del te božanske slave, delo samo pa se kaže kot junaški boj. V sodobnem času, na primer v nacistični ali v sovjetski umetnosti, se ponovno pojavljajo delavski bojevniki, zdaj kot titani kovačnic in plugov. Kasneje se ta bojevniški urok dela skuša razbiti. Diderot užitke v rokodelstvu primerja bolj s seksom v zakonski zvezi kot pa z navdušenjem ob strastni ljubezenski aferi; spokojnost, ki se pojavlja na obrazih Diderotovih steklopihalcev in izdelovalcev papirja, pa izdaja tiho, zmerno zadovoljstvo v materialnih stvareh: v dobro izmišljenih in premišljenih ter dobro izvedenih.

Rokodelstvo si še danes pogosto predstavljamo kot srednjeveško delavnico, v kateri so bili mojster in vajenci tesno povezani. Vendar je v renesansi ločitev umetnosti od obrti preoblikovala to družbeno razmerje; delavnica se je spremenila, saj so veščine, ki so se poprej izvajale v njej, zdaj postale edinstvene prakse, mojster pa ekskluzivni nosilec védenja. Socialni prostor delavnice se je razdrobil zavoljo pomena avtoritete posameznika (mojstra in umetnika). Ta notranja individuacija je kmalu povzročila odvisnost rokodelca in umetnika od širše družbe. Sledil je dolg zamah sprememb, predaja veščin in prenos tehnologij sta postajala vse težavnejša. Pa vendar je ohranjena osnovna ideja rokodelstva: vera v odlično opravljeno delo in sodelovanje z materiali.

V začetku 20. stoletja je Walter Benjamin opozoril na metaforično moč starih obrti, kot sta tkalstvo in lončarjenje, ki vsem bojda grozi industrializacija. A Benjamin ni ostal na ravni nostalgije; našel je izhod v ideji predmeta, podobno Duchamp v njegovih readymade umetniških delih, ki so produkt neoviranega uma. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja se obrtno ponovno vrača v družbo (čeprav nikoli ni popolnoma izginilo) pretežno serijski masovni proizvodnji navkljub.

dobro zaradi sebe samega

Delo rok predstavlja trajen osnovni človeški impulz: željo po dobrem opravljanju dela – zaradi dela samega. Izmojstreno ročno delo služi tako računalniškemu programerju, zdravniku kot umetniku. Rokodelsko se osredotoča na objektivne standarde, na stvar samo po sebi. Rokodelska spretnost posameznika nagradi z občutkom ponosa na opravljeno delo, a to nagrajevanje ni preprosto, saj se izvajalec pogosto sooča z nasprotujočimi si objektivnimi standardi odličnosti in predvsem z željo, da bi nekaj naredil dobro zaradi sebe samega (v čemer pa je lahko oslabljen zaradi konkurenčnega pritiska, lastne frustracije ali celo obsedenosti).Rokodelec mora združiti tehniko in izražanje, da lahko deluje intuitivno. To se lahko zgodi le, če ima globoko, implicitno znanje o svojem delu. Namesto da bi se ravnal le na podlagi empiričnih informacij, je rokodelčevo končno dejanje edinstveno izražanje, ki ga je mogoče doseči le z dobrim obvladovanjem posebnih veščin. Ob tem je tudi intuicija ključnega pomena. Zavzet obrtnik je predan obrtnik in ustvarja pristno. Njegova iskrenost se sporoča skozi delo in to vsebuje inherentno, večno resnico. Obrtnik zato na neki način predstavlja vse nas in naše želje, da naredimo nekaj dobro, konkretno in iz razlogov, ki niso zgolj pridobivanje materialnega dobička.

kjer se počutimo živi

V preteklosti je bilo obrtništvo, način izdelave in uporaba materialov, odraz življenja v sožitju z naravo, s prakso pridobljene veščine pa so zagotavljale kakovostno in trajnostno proizvodnjo. Ključno je bilo razumevanje materiala, samega procesa oziroma vsaj iskrenost do tega. Ne moremo se vrniti k obrtem, cehom, obredom in se prepustiti kateri od oblik polpreteklih življenj, ki nas vabijo skozi našo sentimentalnost ali celo nezadovoljstvo z novimi časi. Nekaj si želimo, nekaj potrebujemo, in ko gledamo izginule delce kulture, si včasih predstavljamo, da razumemo, kaj vse so pretekle generacije imele in kaj vse našemu življenju manjka.

A to, kar gledamo s sodobnimi očmi, in to, kar vidimo, so le različni rezultati pristopa k življenju, drugačni odnosi. Neprekinjeno delovanje nas požira žive, požira naše življenje. Zdi se, da je homo faber pozabil, da mora vsako delo biti hkrati tudi napol počitek. Pri delu obstajata gibanje in ustavitev, bodisi v zamahu s sekiro, vrtenju lončarskega vretena, v razmišljanju ali v čutenju. Brez obojega se zato zdi delo danes divje in zgrešeno, gibanje napeto in neritmično, občutki ekscesni, misel pa bega od enega zaključka do drugega.

Naš skupni družbeni namen, odnos med ljudmi in povezava znotraj skupnosti, ima svojo genezo v tem zakonu gibanja vdiha in izdiha. To gibanje nam nudi obrt/rokodelstvo, kot spretno sredstvo življenja. Obrt je način delovanja in dela, kjer se počutimo živi.

izginuli delci kultur

Rokodelstvo je prirojena sposobnost skoraj vseh in narava je človeštvu na splošno dala inteligenco za dobro delo (rokodelske spretnosti). Prav to znanje o globokih družbenih konstruktih obrtništva nam omogoča, da si predstavljamo, kako smo kot človeštvo in posamezniki sposobni ponovno smiselno sodelovati s svetom in drug z drugim. Rokodelstvo kot filozofija je zato prinašalec miru, ustvarjalec civilizacije.

Zakaj je zamisel o obrtnem pomembna v tem trenutku? Ker gre za oblikovanje naše prihodnosti in ker angažiran rokodelec v svoje delo vključuje vso moč človeškosti. Rokodelčevo roko vodi njegovo oko, vodi ga njegov ustvarjalni um; njegova produktivnost pa je odmev edinstvenega ustvarjanja. Ima željo svetu ustvariti uporabne stvari. Vsem rokodelcem je na tak ali drugačen način služenje drugim razlog, da jim njihovo delo vzpostavlja drugačen življenjski okvir.

Razumevanje, kako je nekaj narejeno, zakaj je tako narejeno, je za sodobno življenje bolj pomembno kot kdaj koli prej. Obrt je jezik materiala, izvora in izdelave. To je učenje o vrednosti predmetov in stvari. Že Aristotel je rekel, da "obrtni izdelek, če je dobro oblikovan in izdelan, ni le uporaben, ampak ima tudi elemente, kot so ravnovesje, sorazmerje in harmonija". Ukvarjanje z obrtjo običajno vključuje uporabo rok in orodij za ustvarjanje nečesa uporabnega. Stari Grki so za to imeli poseben izraz – techne, ki združuje znanje, izkušnje in uporabno spretnost v delati to, kar je potrebno.

naučiti biti

Vse to govori, da je obrt dobra za nas. Občutek je dober, videti je dobro in dobra je že sama praksa. Težava je le v tem, da nas večina ne ve več, kako kaj narediti. Pogosto sploh ne vemo, kje začeti. Prav zato je pomembno ozavestiti pomen rokodelstva in sodelovati pri njegovi ohranitvi.

Nas lahko obrt nauči biti? Zakonitosti obrti in učenja katere koli prave obrti potekajo vzporedno z razvijanjem veščine biti človek. Zato ni več treba zavračati lepote množično/industrijsko proizvedenih predmetov zgolj zato, da bi upravičili ročno izdelavo predmetov – kot to počne mnogo rokodelcev. Obrt ni zgolj njen proizvedeni predmet. Obrt sem jaz in kakšen sem, ko nekaj izdelujem (in sčasoma tudi to, kakšen sem preostali čas, kot rezultat tega, kar se je v meni spremenilo skozi obrt). Predmeti in stvari obrti so stranski proizvodi načina dela.

zbrana spokojnost
Op. 1: homo faber nastaja inspiriran z ljudmi, ki se ukvarjajo z včasih na videz monotonim, drugič nevarnim ali zapletenim delom; vsem pa je skupen izraz na obrazu, ki teži k zbrani spokojnosti. Gre za občutek miru in umirjenosti, ki izhaja iz dobro urejenega, discipliniranega dela, opravljenega s tihim in zadovoljnim umom.

Take slike so nagovorile avtorja Op. 1: homo faber, da sta vstopila v kraljestvo, v katerem vlada zadovoljstvo z navadnimi stvarmi, z dobro narejenim.

Op. 1: homo faber skuša spremeniti pogled na nekaj, oziroma podpreti preživetje tega, kar morda danes nima več razloga obstajati.

BESEDILA

TAKSONOMIJA ZNANJA

pet slavnih je na mestu

PRELOMLJENE SPRETNOSTI ali vzburjenje ob intuitivnih preskokih

da-sein

being-there

biti prisoten

boš tanko nit storila, boš s sabo v večnost vzela

kako življenje nežno je, ki kakor nit pretrga se

saj vse, kar si naprela, boš s sabo v večnost vzela,

čednosti boš suknjico in pa pregrehov butarco

NEPRISTRANSKI OPAZOVALEC

klesal je malike v debla dreves

BENE TIBI

bonum autem facientes non deficiamus tempore enim suo metemus non deficientes

laborem manuum tuarum cum comederis beatus tu et bene tibi erit

desideria occidunt pigrum noluerunt enim quicquam manus eius operari

bonum certamen certavi cursum consummavi fidem servavi[1]

ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi

sadove truda svojih rok boš zares užival, blagor tebi, tebi bo dobro

lenuha ubija njegovo nagnjenje, ker se njegove roke branijo dela

dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil

UMETNOST DUHA

neki drugi svet, ki je ves moj

jaz sem središče

veščina tveganja. imam oblast. imam roke. izgubil sem misli.

misleča roka

veščina gotovosti. merim dvakrat. režem enkrat. sem in tja med uporabnostjo in lepoto.

vzgojena potrpežljivost

NAREČJE PRSTOV

priklicevalka gibanja

grasping, seizing, pulling, plucking, picking, pinching, pressing, patting, poking, prodding, catching, throwing, flicking

zagrizeni preostanek vekov roke

fumbling, squeezing, crushing, throttling, punching, rubbing, scratching, groping, stroking, drumming, shaping, lifting

potapljanje roke v drobovje stvari

prijemanje, grabljenje, vlečenje, trganje, nabiranje, ščipanje, pritiskanje, trepljanje, zbadanje, sukanje, lovljenje, metanje, udarjanje, brskanje, stiskanje, drobljenje, dušenje, udarjanje, drgnjenje, praskanje, tipanje, božanje, bobnanje, oblikovanje, dvigovanje

POKLIC ali odpor in dvoumnost

zlate sence, sence časov

neki drugi svet, ki je ves njegov

um brez uma

ponavljanje, ki meji na dolgčas

umetnost samotnosti

znamenje, ki ne prevara

stoletni spomini človeškega rodu

napredovanje po neuhojenih poteh

VRLINE ROK

roka, prvi dar nebes!

poskusi, izkušnje, napovedi roke

oči na konicah prstov

genialna služabnica!

APOKRIF DELOVANJA

prenavljanje stvarjenja

some natural tears they dropped, but wiped them soon

hand in hand,

with wandering steps and slow,

through Eden took their solitary way[2]

osvojiti večno starodavnost

nekaj spontanih solz so potočili, a jih kmalu obrisali / z roko v roki, / s tavajočimi koraki so počasi / ubrali samotno pot skozi raj

RAJ

their place of rest, and providence their guide.

previdnost je njihovo vodilo in kraj počitka.

OKNO DO UMA

i could worship my hand even, with its fan of bones laced by blue mysterious veins and its astonishing look of aptness, suppleness and ability to curl softly or suddenly crush - its infinite sensibility.[3]

saisir, tirer, cueillir, pincer, presser, frapper, frotter, gratter, doigter, lancer et bien d'autres choses encore - un outil maître de la vie humaine.

lahko bi celo oboževala svojo roko, njeno pahljačo iz kosti, prepleteno s skrivnostnimi modrimi žilami, in njen osupljivi videz prikladnosti, prožnosti in zmožnosti, da se mehko zvije ali nenadoma zdrobi – njeno neskončno občutljivost.

seganje, vlečenje, trganje, pobiranje, stiskanje, udarjanje, drgnjenje, praskanje, gnetenje, metanje in še veliko več – mojstrsko orodje človeškega življenja.

PONOSEN ČLOVEK ali himna

proud man alone in wailing weakness born,
no horns protect him and no plumes adorn;
no finer powers of nostril, ear or eye,
teach the young reasoner to pursue or fly.

nerved with fine touch above the bestial throngs,

the hand, first gift of heaven! to man belongs;

untipt with claws the circling fingers close,

with rival points the bending thumbs oppose,

trace the nice lines of form with sense refined

and clear ideas charm the thinking mind.

whence the first organs of touch impart

ideal figures, source of every art;
time, motion, number, sunshine, or the storm

but mark varieties in nature's form.[4]

ponosen človek sam rojen v joku in šibkosti, / brez rogate zaščite in pernatega okrasja; / nič finih moči nosnic, ušes in oči, / se mladi razumnik slediti in leteti uči. / nemir komaj zaznavnega odtisa zverjadi, / roka, prvi dar nebes! pripada človeku; / razprti prsti se zapro v pest, / nasproti jim stoji gibljivi palec, / lepe linije odraz prefinjenega čuta / in jasne ideje očarajo razmišljujoči um; / kjer prvi otip ustvari / idealne oblike, vir vseh umetnosti. / čas, premik, število, sonce ali neurje / so samo razne oblike narave.

ZARADI SAMEGA SEBE

posedovanje sveta, rojeno v oblasti strasti

laže je delati, ko duša igra

zagrizen preostanek vekov roke

enostavno

nič

ni vredno hvale

ORODJA

hrupno

obupno