Carmina Slovenica
hipnotična magičnost nezmotljivo v zraku
prikaz absolutne osredotočenosti in moči
veliko več kot prvorazredna estetika glasbenega dogodka – pač pa interpretacija življenja
kot v čarobni pevski krogli
hipnotična magičnost nezmotljivo v zraku
Hozana enemu in edinemu bogu – bogu čiste umetnosti
Za Carmino Slovenico (lat. slovenske pesmi) je bilo 54 let navdušenih aplavzov do njene zadnje sezone v 2018. Šlo je za kontinuiteto, s katero so se lahko pohvalili le redki.
Leta 1964 je ansambel pod imenom Centralni pevski zbor Maribor (kasneje se je ta preimenoval v Mladinski pevski zbor Maribor) ustanovil Branko Rajšter, skupaj z mariborskimi glasbenimi zanesenci in pedagogi ter mu s tem postavil čvrste temelje. Le-te je omenjeni prvi dirigent vztrajno vzdrževal kar 25 let. Zbor je z njim rasel in zrasel v sprva najuspešnejši mladinski zbor v tedanji Jugoslaviji, nato pa postal vzorčni ansambel mladinskega zborovskega petja v svetu.
S celovito pevsko metodiko, sodobnimi psihološkimi prijemi in izjemno delovno disciplino je zbor od ustanovitve naprej vzgajal pevcem odprt, kreativen in skrajno slušno ozaveščen odnos do izvajanja vseh oblik zvočnosti. Hkrati je izbiral izviren, skrbno načrtovan in smiselno tematsko zaokrožen program, ki je zajemal glasbo vseh obdobij in kultur. Posebej je bil naklonjen ljudskemu izročilu in na njem temelječemu ustvarjanju ter sodobni glasbi, zlasti slovenski; raziskovalno se je loteval še neizvedenih ali neznanih del in je krstil številna nova glasbena dela slovenskih in tujih avtorjev.
Ves čas svojega obstoja je bil ansambel aktivno vpet v domače kulturno dogajanje in sodeluje na vseh pomembnih dogodkih: od sprejema Titove štafete, Kurirčkovega festivala, do slovenske osamosvojitve, od slovenskih glasbenih dnevov do festivala v Radovljici, Borštnikovega srečanja in Vokalnega abonmaja Slovenske filharmonije. Redno koncertira po vseh koncih Slovenije in v zamejstvu, od Gallusove dvorane Cankarjevega doma in Slovenske filharmonije, do Kulturnega doma v Desklah.
Sodeloval je v predstavah SNG Maribor in v vokalno-instrumentalnih delih s Slovensko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Mariborsko filharmonijo. Zboru so dirigirali tudi številni drugi ugledni dirigenti: H. Haenchen, K. Penderecki, S. Hubad, M. Horvat, M. Munih, M. Letonja, U. Lajovic, A. Nanut, E. Pohjola in drugi.
Iz zborovih vrst je izšla množica glasbenikov in glasbenih pedagogov, med njimi tudi Karmina Šilec, ki je zbor prevzela decembra leta 1989 in mu z novim pristopom dala prepoznavno identiteto, ki ga loči od drugih in ga drugim hkrati približuje. Tudi pod njenim vodstvom se ke zbor sprva še preizkušal na mednarodnih tekmovanjih, kjer je dosegal imenitne uspehe na mednarodnem tekmovanju Kalundborg – absolutno prvo mesto z maksimalnim številom možnih točk; mednarodni tekmovanji Golden Gate
in Des Moines (ZDA) – skupno kar sedem prvih nagrad; Kathaumixw 92 (Kanada) – Most outstanding choir of Kathaumixw 94; mednarodno tekmovanje Neerpelt – summa cum laude itd.
S preimenovanjem v Carmino Slovenico (1997) pa se je tedaj hkrati zastavil tudi nov umetniški profil ansambla, kot ga poznamo v zadnjih letih.
Zbor je snemal za številne radijske in televizijske hiše doma in po svetu in izdal 21 zgoščenk, 5 LP-jev in 3 kasete. Izvedel je preko 120 mednarodnih gostovanj po vsem svetu in nastopil na najuglednejših festivalih ter koncertnih odrih od Azije do Afrike. Nastopil pa je tudi na pomembnih strokovnih dogodkih, kot so Evropski simpozij za zborovsko glasbo (IFCM), na kongresu ISME (International Society for Music Education), ISCM (Svetovni glasbeni dnevi), Europa Cantat, America Cantat, Polyfolia in še bi lahko naštevali.
Ugled ansambla Carmina Slovenica potrjujejo številni koncerti in predstave izvedeni v - Veliki dvorani Sanktpeterburške filharmonije, Esplanade v Singapurju preko Davies Simphony Hall San Francisco, Hong Kong Cultural Centre, St. Ann's Warehouse v New Yorku, Tokyo Metropolitan Art Space, Théâtre de la Ville, Pariz do gledališča Teresa Carreño, Auditorium Rome in Teatra Colon v Buenos Airesu.
Carmina Slovenica je prejela vabila na številne najvidnejše festivale: Festival d'Automne à Paris, Holland Festival, Zlata maska, Steierischer Herbst, Ruhrtriennale, Prototype New York, Kunstenfestival Brussels, Melbourne Festival, Operadagen Rotterdam, Moskovski velikonočni festival, Dresdner Musikfestspiele, Svetovni glasbeni dnevi (ISCM) in druge.
Prejel je nagrado Prešernovega sklada, zlati grb mesta Maribor, plaketo mladosti, Gallusovo plaketo, listino mestne občine Maribor in številna druga priznanja in odličja.
Ob umetniških dosežkih pa ne gre prezreti tudi pomembne družbene vloge, ki jo je skozi desetletja nosil CS. Zborovsko petje v CS je glasbeno talentiranim otrokom in mladini nudilo priložnost kvalitetnega preživljanja prostega časa. Z izvajanjem skladb različnih glasbenih zvrsti so mladi spoznavali ne le bisere svetovne glasbene dediščine, temveč tudi kulturo in tradicijo drugih narodov ter glasbo našega časa. S sodelovanjem v organizirani skupnosti z jasnimi cilji je bil zbor pomemben člen v vzgoji številnih generacij mladih. V zboru CS pridobljena kreativnost, disciplina, koncentracija, samostojnost, delovne navade, družabnost in druge oblike socializacije služijo vsem posameznikom tudi v nadaljnjem življenju. V generacijah mladih pevcev se je razvijala disciplina individualne aktivnosti, s tem pa občutek za lastno dejavnost in, končno, v kolektivnem dejavnem muziciranju dragocen občutek za lastno vrednost človeka, uresničeno v skupnem delu z drugimi ljudmi, in skozi delovanje, ki ni egocentrično, asocialno ali nehumano.
S kakovostnim standardom zbora CS je bil narejen velik korak k demokratizaciji kulture mladih in vzpostavitev tako umetniške veljave zborovstu kot vzpostavitvi le-tega med nacionalne in splošne kulturne zaklade.
Vsekakor smo bili priča pet desetletij dolgi zavidanja vredni poti, katere vrhunskosti ne zanika niti domača, še manj pa tuja strokovna javnost.
