Dveri
Koncert nabožne pravoslavne glasbe
Video
O projektu
Razženi, Gospa, vsako razmišljanje, ki mi ga hudobec vztrajno vsiljuje, da bi strmoglavil mojo ubogo dušo vse do globin pekla. Reši me, moja Presveta, od njegovih zank. Daj mi, Devica, strahu božjega in ljubezni, Boga vredne odločitve, čisto življenje, ljubezen do Boga in hkrati do bližnjega, potrpežljivosti, ponižnosti, zdržnosti, posta ter solz skrušenosti, ki očiščujejo od zla, ki sem ga nesrečnik zagrešil. (E. Sirski)
Avtorica projekta in dirigentka: Karmina Šilec
Carmina Slovenica
Glasba: A. D. Kastalsky, S. V. Rahmaninov, S. S. Mokranjac, Kassia, duhovni napevi: ruski, bolgarski, ukrajinski, grški in gruzijski
Vzhodna Cerkev glasbe ne vidi kot dodatek k čaščenju božjega. Vidi jo kot nerazdružljivi del čaščenja samega in je zato vedno gojila veliko spoštovanje do resnične lepote, z razumevanjem, da je resnično največji izraz lepote v Bogu, v Sveti Trojici. In lepoto je treba izkusiti. Ne le v tem, kar vidimo, temveč tudi v tem, kar slišimo. Če bomo, blagoslovljeni od Boga, dosegli raj, bo to, kar bomo videli in slišali, lepše od vseh naših največjih upanj in pričakovanj. Zatorej je glasba
pravoslavne Cerkve izjemno pomembna, saj stremi k temu, da se z njo spominjamo raja in častimo Trojico.
Pravoslavna glasba je najprej in predvsem vezana na besede. In te so nato vpletene v napeve. Cilj petja oziroma čaščenja s petjem ni izkusiti čustveni "vrhunec", cilj je razdajanje Bogu. To je glasba, ki pripomore h globlji molitvi, je vstop v nebeško Božjo hišo. Z besedili hvalnic motrimo Boga, molimo k Bogu in se o Bogu učimo. Glasba je plašč, v katerega je zavito globoko sporočilo himne.
Ker pravoslavna krščanska vera obsega široke geografske in časovne okvirje, se ta njena transcendenca odraža tudi v njeni glasbi. Ta se vidno razlikuje od naroda do naroda, iz stoletja v stoletje. A besedila hvalnic so vedno ostala enaka: izpričujejo Jezusa Kristusa, njega "ki je isti, včeraj in danes in na veke". (Pismo Hebrejcem 13:8)
Glasbena dediščina pravoslavne Cerkve je zasnovana na čaščenju, vezanim na čas antičnih patriarhov Stare zaveze. Oblikovana je na temeljih tradicij iz Antiohije, Jeruzalema, Aleksandrije, Konstantinopla in Rima ter ruskih, romunskih, srbskih, karpatskih in bolgarskih tradicij. Glasba se izvaja raznoliko: od solističnega pevca, preko skupine cerkvenih pevcev ali zbora, do celotne bogoslužne skupnosti faranov. Različna kulturna ozadja vzhodnih cerkva oblikujejo mnogovrstnost, vznemirljiv spoj
različnih stilov in glasbenih izrazov.
Program Dveri sestavlja glasba bizantinskih, grških in različnih slovanskih okolij ter odraža različne čase in kraje glasbene zgodovine vzhodne Cerkve.
Fotogalerija
