Musica Inaudita
Glasba skladateljic redovnic
Video
O projektu
Nekdo v drugem času se nas bo spominjal.
(Sapfo)
Avtorica projekta in dirigentka: Karmina Šilec
Zbor Carmina Slovenica
Simona Raffanelli Krajnc, sopran
Urška Žižek, sopran
Biserka Petkovič, alt
Irena Pahor, kljunasta flavta
Dina Slama, čembalo
Olga Peceny, positiv
Sonia Altinier, Monica Pelliciari, baročna violina
Glasba: Kassia, Hildegarda iz Bingna, Codex Las Huelgas, Maria Joachina Rodrigues, Téodora Gines, Caterina Assandra, Clara Margarita Cozzolani, Maria Xaveria Perucona
Projekt Musica Inaudita (lat. še ne slišana glasba) odkriva neznana skladateljska imena in prinaša svež koncertni program od koralov, srednjeveškega organuma do baročnih motetov in južnoameriške glasbe.
Vokalna glasba je bila človekovo prvo in najmočnejše glasbeno izrazno sredstvo v vseh okoljih in obdobjih. Glasba in predvsem petje je od nekdaj služilo kot vez z bogom. Tudi v ženskih samostanih se je gojilo bogato glasbeno življenje. Kar so počeli menihi, so počele tudi redovnice. Dela skladateljic redovnic pa zaradi družbenih kodeksov in klavzure v samostanih niso večinoma prišla v tisk. Izvedbe so ostajale za samostanskimi zidovi. Glede na dejstvo, da je ženska skozi zgodovino ves čas
aktivno sodelovala na vseh področjih.
Carmina Slovenica je tako v Rimu rušila cerkvene tabuje in navduševala. "Slovenski čudež", kot so mnogi poimenovali zbor, je pod Michelangelovo kupolo pisal zgodovino v razmerah in razmerjih nove Evrope.
UTRINEK Z AVDIENCE si je možno ogledati tukaj: AVDIENCA SVETEGA OČETA
Navkljub zmeraj novim pozivom v imenu "ženskega genija" na področju glasbe papeža Janeza Pavla II. ostaja Zbor Sikstinske kapele tradicionalna moška enklava in zahvaljujoč slavju ob 700. obletnici sv. Brigite, zavetnice Evrope, so se glasba skupine religioznih ženskih skladateljic iz davnine ter novo delo italijanske skladateljice končno slišala v Baziliki sv. Petra. Sodelovanje zbora Carmina Slovenica na večernici je pomenilo enega težko ponovljivih vrhuncev v kulturni in nacionalni
promociji Slovenije. Sodelovanje pri večernici, ki jo je vodil papež Janez Pavel II., zagotovo predstavlja veliko čast in hkrati potrjuje mednarodni ugled zbora. Po mnogih stoletjih je tovrstni nastop prvega ženskega ansambla v baziliki sv. Petra zgodovinski dogodek. Carmina Slovenica je tako kot prvi ženski ansambel, ki ni del Zbora Sikstinske kapele, lahko nastopil na tako odmevni vatikanski prireditvi. Nastopiti v baziliki svetega Petra pod Michelangelovimi freskami je poseben privilegij,
ki ga lahko doživijo le redki umetniki.