STABAT MATER Pisma sinu
Boš moja?
O projektu
Boš moja?
Za glasove, akustične in elektroakustične instrumente
Meditacija, inspirirana z Guyart Marie (de l’Incarnation)– Marijo od Učlovečenja(1599-1672)
Besedila: Guyart Marie: Pisma sinu
Izvajalci Ansambel !Kebataola!, Karmina Šilec
Neko noč je v sanjah zagledala Gospoda. Nagnil se je k njej in jo vprašal: "Ali hočeš biti moja?" "Da," je odgovorila. Ta ‘da’ je pomenil začetek neprekinjenega niza njenih velikih življenjskih odločitev. Marija je postala žena, mati, redovnica, duhovna svetovalka, mistikinja, podjetnica, kolonialistka ter prva misijonarka izven Evrope. Kot uršulinka iz Toursa je leta 1639 prišla v Quebec v Kanadi, kjer je ustanovila prvi uršulinski samostan v Ameriki. V Kanadi jo danes častijo kot Mater Kanadske Cerkve in Mater domovine. Marija od Učlovečenja je odigrala ključno vlogo pri širjenju katolicizma v Novi Franciji in bila zaslužna, da je v Novem svetu postavila prvo dekliško šolo.
Vstop v samostansko življenje je bil zanjo velika preizkušnja, saj je zunaj samostanskih zidov zapustila svojega komaj 11-letnega sina. Mali Claude je pogosto poskušal vstopiti v samostan in je pred zaprtimi samostanskimi vrati jokal in klical mater. V hrupu je lahko vedno razbrala glas svojega otroka, ki je glasno klical: "Vrnite mi mojo mamo!"
Njeni najpomembnejši spisi obsegajo okoli 13.000 pisem, ki jih je večinoma naslovila na svojega sina Clauda. Preko te intenzivne korspondence se je med njima razvila posebna vez. Kasneje je Claude postal duhovnik in Marija se je nanj obračala po duhovne nasvete in odpuščanja.
Od njene smrti leta 1672 je veljala za svetnico. Predmeti, ki jih je uporabljala so postali dragoceni relikti. V letu 1812 je bila razglašena za častitljivo, v 2014 pa jo je Katoliška cerkev razglasila za svetnico.
Skozi zgodovino sta se starševstvo in žrtvovanje tesno prepletala: od Abrahama in Izaka, preko grškega mita o Medeji, do Brechtove Matere Korajže. Ta odnos postane še bolj izrazit, ko gre za vprašanje matere in kariere. Za raziskovanje te teme v 21. stoletju nam Marijina zgodba lahko služi kot metafora za razmislek o ceni, ki naj bi jo ženske plačevale za to, da sledijo svojemu (po)klicu, da imajo ali nimajo otrok. Zastavlja nam temeljna vprašanja: v kolikšni meri se matere lahko posvetijo svojemu poslanstvu/poklicu in kako sploh govoriti o materinski ljubezni v odnosu do žrtev, ki jih prinašajo karierne odločitve.
Fotogalerija
