VOGP Glasba preživetja

Emblem tega, kar glasba v resnici je

Video

O projektu

Sedaj na voljo tudi na iTunes

VOGP ideja o upanju, veri in lepoti, ki odzvanjajo skozi glasbo ženskega vokalnega orkestra v japonskem internacijskem taborišču na Sumatri

VOGP pričevanje o sposobnosti žensk za preživetje, o vztrajnosti, solidarnosti in ustvarjalnosti

VOGP izjemna zapuščina odločnosti in trdnosti v nepredstavljivo grozljivih razmerah

VOGP kompleksen odnos med glasbo in travmo, ko glasba postane univerzalni simbol v trpljenju in poslednje zatočišče v brezizhodnosti

 

Vas na otoku Sumatra v času druge svetovne vojne. V internacijskem taborišču so ženske vseh narodnosti: Nizozemke, Angležinje, Irke, Portugalke, Kitajke, Avstralke ... Dvajset različnih narodnosti iz različnih družbenih razredov se prisilno priklanja japonski zastavi. Interniranke prenašajo mučenje, trdo delo, bolezni in vse več smrti ─ tifus, griža, malarija, uši, bolhe, garje, lakota in peklenska vročina pokončajo dobro tretjino.

V baraki 9 glasbenica Norah Chambers in misijonarka Margaret Dryburgh ustanovita vokalni orkester, da bi spodbudili interniranke, četudi se bojijo za svoja življenja, saj kruti japonski pazniki prepovedujejo vsakršna srečanja, družabna ali verska. Vsak nastop predstavlja tveganje zaradi strogih taboriščnih pravil. Zato orkester vadi na skrivaj, po glasovih, nato ponoči na skupnih vajah v nizozemski kuhinji. Glasba deluje kot motivacija in upanje, čeprav število pevk zaradi smrti upada.

Moč spomina na ljubljeno glasbo interniranke postopoma uroči. Njihove misli odplujejo stran od osamitve, lakote, strahu, osamljenosti, umazanije in smradu ter prikličejo v spomin mir, red, lepoto in veselje "prejšnjega" življenja. Preživele pričajo, da so zdržale trpljenje v taborišču zaradi treh stvari ─ vere v Boga, sončnih vzhodov in zahodov ter transcendentnega petja vokalnega orkestra.

Projekt VOGP odraža trenutke iz življenja žensk, ki zapojejo v soočanju s trpljenjem in smrtjo. Izpostavlja upanje, vero in lepoto, ki zazvenijo skozi glasbo ženskega vokalnega orkestra v nezaslišanih trenutkih nasilja, v nepričakovani drami sredi tropskega pragozda.

VOGP raziskuje okoliščine nastanka tega ansambla v želji razumeti, kaj v glasbi deluje tako pomirjujoče in družbeno potrebno, da lahko prevzame nadzor sredi najhujšega trpljenja. VOGP ujame kolektivna in osebna, intimna čustva žensk v bolečih trenutkih ter odraža predanost glasbi v zahtevnih življenjskih razmerah.

VOGP se ukvarja z nasprotovanjem glasbe trpljenju. Glasba kot testament. Glasba kot zanikanje razčlovečenja. Glasba kot simbol upanja.

To oddaljeno trpljenje žensk spremljamo udobno nameščeni v koncertni dvorani. Gledamo še eno postavitev mitizirane tragedije. Še eno topografijo preteklega trpljenja, ki se poji v okolju druge svetovne vojne. Še eno refleksijo zgodovinskega spomina, bolečine, duhovnosti, morale in resnice. Estetizirano travmo podoživljamo kot orodje za razumevanje brutalnosti, nestanovitnosti in krivic. In v jedru je glasba kot jamstvo smisla sveta, privedenega na rob katastrofe.

Vera v Boga, sončni vzhodi in zahodi ter transcendentno petje ženskega vokalnega orkestra kot razlogi za preživetje

VOGP predstavlja kompleksen odnos med glasbo, travmo, žalovanjem in pričevanjem ter presprašuje razloge za to, da glasba postane univerzalni simbol v trpljenju in poslednje zatočišče v brezizhodnosti, da lahko prevzame vse čute, dušo in telo ter trpečega ponese v nek drugi svet. Morda celo premaga smrt.

VOGP postavlja glasbo v samoreflektivno polje: uprizarja svojo lastno reprezentacijo, skozi svoj lastni učinek ponazarja svoje preseganje socialne in racionalne strukture.

Glasba stoji na strani šibkejšega, zato VOGP vodi v premislek in opominja: vokalni orkester v taborišču Paslenbang (Indonezija), zbori in orkester v taborišču Westerbork (Nizozemska), korakajoči zaporniki ob glasbi v taborišču Sachsenhausen (Nemčija), ansambel Goldov v taborišču Treblinka (Poljska), zaporniški orkester v taborišču Auschwitz (Nemčija), koncerti v taborišču Drancy (Francija), lutkovne predstave z žensko pevsko skupino a cappella v taborišču Kaiserwald (Latvija) … interniranke v taborišču Bloemfountain (Južna Afrika), prvi vojni taboriščniki v Norman Crossu (Velika Britanija), taboriščniki v Guantanamu (Kuba), Ra's al-'Aynu (Turčija), Jasenovcu (Hrvaška), Moor Riverju (Avstralija), Santiagu (Čile), Slocanu (Kanada), Batangasu (Filipini), Permu (Rusija), Rosariu (Argentina), Bačkem Jarku (nekdanja Jugoslavija), Manznarju (ZDA), Busanu (Južna Koreja), Krasnojars (Rusija), Hoeryongu (Severna Koreja), na Shark Islandu (Namibija), v današnjem Argunu (Čečenija) … največja begunska taborišča sedanjega časa v Kakumi, Dagahaleyu, Ifu in Hagaderi (Kenija), Zaatariju (Jordanija), Yidi (Južni Sudan), Katumbi in Manshamu (Tanzanija), Pugnidu (Etiopija), Panianu (Pakistan)...

Glasba: J. S. Bach, J. Brahms, L. van Beethoven, A. Dvořák, F. Chopin, M. Ravel in drugi v priredbah internirank Margaret Dryburgh in Norah Chambers 

Vokalni orkester VOGP
Karmina Šilec

Produkcija: Carmina Slovenica
Cikel Choregie

 

Iz medijev

… zreli glasovi, temeljito vokalno izšolani so ustvarili zvok in umetniško energijo, ki je redko slišna in nepozabna ...
... vrhunsko muziciranje …
... brez dvoma v teh stanjih duše čustva in um umetnikov ali izvajalcev projicirajo ost odrešitve v umetniškem izrazu, ki je najsvobodnejši in najbolj osvobajajoč ...
... veličastna izkušnja, ganljiva in tudi trpka ob misli na negotovo prihodnost tega vrhunskega korpusa ...
Večer

... z izjemnim legato petjem, brezhibnostjo in občudovanja vredno intonacijo je zbor popeljal občinstvo ne le na čustveno temveč tudi izjemno umetniško popotovanje po znanih napevih ...
… ganljiv koncert VOGP pod inspirativnim dirigentskim vodstvom Karmine Šilec …
… privilegij je izkusiti zvočne barve slovenskega ženskega zbora CS …
... CS je izvajala stilistično ozaveščeno, pravilno in odgovorno ...
... kakovost zvoka zbora je bila tako izjemno impresivna, da smo občasno imeli občutek, da slišimo izvirno instrumentacijo ...
... Šilec je izkazala ne le dobro poznavanje glasovnih izrazov, temveč tudi dobro poznavanje izvirnih del - tako v izbiri tempov kot v raznolikosti zvočnh barv v interpreticiji vsake posamezne skladbe …
... vsaka glasovna sekcija je imela svojo lastno osebnost in te so tvorile zvočne podobe z veliko mero odgovornosti in integralnosti ...
Johan van der Sandt

Fotogalerija