Threnos (za grlo)

za vokalne soliste in zvočno obdelavo

Video

O projektu

nagrajena predstava Music Theatre Now, 2021

"THRENOS (za grlo) je vznemirljiva predstava ne le zaradi rituala, v katerega vključi občinstvo, temveč tudi zaradi močnega sporočila. Zamisel o razumevanju narave in refleksiji družbe skozi metaforo žalovanja za živalmi stoji kot izkušnja, v kateri je povezanost zagotovljena. Tudi glasbena kompozicija izstopa kot poziv k skupnostim in k lepoti, ki ji močna forma postavitve daje navdihujoč medprostor za notranjo refleksijo."(strokovna žirija Glasbeno gledališče Zdaj / Music Theatre Now 2021)

 ... Zaradi sramu in od sramu, ker nas je sram, gledamo stran in vas nagovarjamo, da tako storite tudi ve -

Prehod iz živali v meso je tisti trenutek, ko se namenoma utišajo njihova življenja in njihove smrti. Živali – za razliko od ljudi – običajno umirajo stran od pogledov. Za mrtvimi ni žalovanj. Threnos to, kar se običajno skriva ali prikriva, ponuja kot prostor za razmislek.  
Delo je na prvi pogled usmerjeno v skrb za živali. V resnici pa gre za ljudi, za nas, in za naš občutek krivde. Skušamo ponoviti obljubo – a dvomimo, da nam bo uspelo. Spoznavamo, da smo se odločili pogledati stran od stvari, ki nas težijo ali so težke. In zato – zaradi sramu in od sramu, ker nas je sram…  Zapremo oči, popolnoma in vedno –. 

Abbatoir predstavlja prostor, ki je nedostopen neiniciiranim. Sodobna klavnica je prostor in navdih. Je mesto, kjer se srečajo človek, žival in stroj. To okolje je profano in hkrati odmaknjeno. V tej svoji odmaknjenosti postane klavnica nedostopno svetišče. In tako se sklene krog. 

Nekropastoralno polje je prostor stičišča umetnosti in smrti. Threnos lahko predstavlja obredno mašo – novi ritual – ob smrti živali, kot je to rekviem ob smrti ljudi.  

Obsceno je tisto, kar zanima Threnos. Vrednoti to, kar je treba skrivati, in to, kar zato išče svojo pot skozi membrane – takrat pravimo, da vas vidimo take, kakršne ste bile, in pravimo, da vas vidimo take, kakršne ste  –. V duhu, da bi to postalo vidno in se potisnilo skozi te membrane, Threnos išče visceralni način za premislek o človeških grozovitih in grotesknih dejanjih. Tako pogostih, a hkrati popolnoma prikritih.  

Grlo deluje kot neke vrste lokus – metaforično in dobesedno. Je mesto jezika, mesto, kjer se oglasijo pesmi, je tudi mesto zakola in polje ranljivosti. Grlo je prostor, ki povezuje žalovalce in žalovane v skupni telesnosti. Je mesto izhoda ‘zvočnosti’, zvočne produkcije.
V sekundarnem smislu pa je grlo vhod, prostor, od koder izhaja refleksija/odsev – Vena se razpre v glasu –.  
V Threnosu živali skozi svojo nasilno smrt najdejo Glas. 

Živalskost in človeškost sta politični kategoriji, družbena konstrukta, in predvsem izhodišče za podeljevanje hierarhične nadpostavljenosti ljudem ter iz tega izhajajočih pravic. Threnos meri na nujnost spremembe človeškega odnosa do živali in posledično tudi do svoje vrste. Zanima nas etična dimenzija svetosti življenja, zato se Threnos (za grlo) dotika pomena ubijanja življenja. Živali so kot marginaliziran subjekt izhodišče, metafora.  

Ideja za skladbo izhaja iz starogrške žalostinke. Delo je na nek način oblika paraliturgične službe, kar prinašajo naslovi stavkov: Litanija, Premislek, Vzdržnost, Razčiščevanje, Zaklinjanje, Obžalovanje, Umik. Ti so, ali vsaj zvenijo, kot bi bili del liturgičnih besedil. Threnos prikliče idejo nasprotja med mašo za mrtve ljudi in mašo za mrtve živali – in podobnosti v tej dvojnosti.  

Mejo med človekom in živaljo običajno vidimo kot prostorsko: mi smo tukaj, one so tam. Meja je tudi časovna: človek se je ‘razvil’ iz živali. Kako lahko razumemo ti dve meji? Ni morda ta ‘časovna meja’ med človekom in živaljo pravzaprav podobna tisti v odnosu med človekom in strojem – stroj iz/zaradi človeka? In: ali nam posledično prav ta odnos človek : stroj lahko prinese kak drug pogled na odnos človek : žival? Zvočno procesiranje človeškega glasu predstavlja ta aspekt ‘stroja’ (s pomočjo digitalnih govoric) in spominja na krhkost in ranljivost  človeškega/živalskega (glasu) ter na ‘razteznost’ življenja/živega. 

Razpad: Na določenih mestih petje in beseda razpadata na različne načine (z dodajanjem reverba, distorzije, odstranjanjem soglasnikov iz besed). Odstranitev besed oziroma jezika se nanaša na ključno razliko med človekom in živaljo: ljudje so razvili govorico, živali ne. Razpad glasbenih in jezikovnih elementov je tudi refleksija smrti in razkroja (nekropastorala). Lahko pa je tudi razpad ustvarjenih meja med živim in mrtvim, človeškim in živalskim, človekom in strojem. 

Loopi – krožna ponavljanja (po)ustvarjajo učinek ponavljanja prepričevanja samih sebe, da ravnamo prav – kot neka naivna mantra. Hkrati prinašajo tudi učinek norosti, ko smo se znašli v teh nemogočih okoliščinah, v katere smo ljudje zabredli v pohlepni industrializaciji proizvodnje živalskega mesa. 
Človekov odnos do narave je od nekdaj predmet umetniških reprezentacij, zlasti v likovni umetnosti in literaturi. Vse od jamskih poslikav, renesančnega krajinskega slikarstva do pastoralne romantike, kjer je narava v vlogi teme ali motiva. Danes se problem umetniške reprezentacije narave pojavlja v drugačnih perspektivah, tudi kot 'ekokritičnost'. Gre za kriticizem,  ki je odgovor na čedalje bolj posesiven odnos človeštva do vsega, kar obstaja, in človekov popolni nadzor nad naravo – kot posledico popolne antropocentristične orientacije. V Threnosu je človekov odnos do vsega, kar ni človeško, še vedno ujet v ta tradicionalni, zakleti krog binarnega odnosa med človekom in živaljo (naravo). Vendar pa skuša človeka umakniti iz središča, in mu – kot to homo bulla v podobi dečka, ki, stoječ pod živalskim truplom, piha v balon iz svinjskega želodca –spregovori o krhkosti življenja (tudi človeškega).   

Avtor glasbe / idejna zasnova: Jacob Cooper (ZDA)
Idejna zasnova / režija in glasbeno vodstvo / režija: Karmina Šilec (SI)
Besedila: Dora Malech (ZDA)
Risbe/video: Young Joo Lee (ZDA)

Umetniška sodelavka: Sidra Bell (ZDA)
Scenografija: Dorian Š. Petek (SI)
Kostumi: Tina Bonča (SI)
Luč: Andrej Hajdinjak (SI)
Ton: Danilo Ženko (SI)
Prevod besedila v slovenščino: Ifigenija Simonović

Izvajalci: 
Novoglasbeno gledališče Choregie (SI)
Produkcija: CARMINA SLOVENICA
Ko-produkcija: Lutkovno gledališče Maribor

prva izvedba: Minoritska cerkev Maribor, 9. marca 2020

OPERADAGEN (NL) 
streaming world premiere on ODR TV #6, 14.5.2020 

VIDEO NA ZAHTEVO

KUPI DVD

Iz medijev

… Threnos (za grlo) je vznemirljiva predstava ne le zaradi rituala, v katerega vključi občinstvo, temveč tudi zaradi močnega sporočila. Zamisel o razumevanju narave in refleksiji družbe skozi metaforo žalovanja za živalmi stoji kot izkušnja, v kateri je povezanost  zagotovljena. Tudi glasbena kompozicija izstopa kot poziv k skupnostim in k lepoti, ki ji močna forma postavitvedaje navdihujoč medprostor za notranjo refleksijo… strokovna žirija nagrade Glasbeno gledališče Zdaj 

...Threnos (za grlo)je mojstrski primer vznemirljivega glasbenega gledališča, ki je prepreden s surrealističnimi trenutki, globoko čustven in navdušujoč …
Arts Talk Magazine

... Izvajalke, performerke, glasbenice pa so s svojo prezenco in izvedbo vnovič dokazale polivalentnost svojih talentov in zmožnosti ...
Večer

... projekti v produkciji CS vedno znova osupnejo z uglašenostjo s problematiko časa, pogosto tudi anticipirajo neke teme, ki jih kasneje zaživimo v realnosti ...
Večer

... Threnos je vzpostavil stičišče med umetnostjo in smrtjo, Karmina Šilec pa je s kolektivom svojega glasbenega gledališča vzpostavila kolektivni ustvarjalni proces, ki smo ga v zadnjih časih tako pogrešali. Threnos nas je vnovič spomnil na vrhunskost kolektiva Carmine Slovenice, na raziskovanje vseh meja glasbenega in odrskega. Vznemirljiva metakompozicija in sugestivna izvedba je v vseh prvinah funkcionirala silovito in prepričljivo ...
Večer

… Industrializacija smrti se v predstavi manifestira z repetitivnostjo, mehaničnostjo, laboratorijsko sterilnostjo, minimalizmom... in to velja tako za glasbo, kot za koreografijo, kostumografijo in scenografijo …Delo

... gre za preizpraševanje sodobne družbene paradigme, v kateri človek s čezmernim povzdigovanjem lastne kulture skoraj povsem uniči naravo. To naprej vodi v razmislek o tem kako narava lahko kljub temu preživi, morda brez tudi brez človeka in ali nam posledično ta odnos človek -stroj lahko prinese kak drug pogled na odnos človek - žival. Ta trikotnik človek-stroj-žival v skrajni legiposega v problematiko ljudi in jih postavlja kot neka gola brezpravna telesa v globalnih postopkih nadzora in ubijanja. To je vodilo tudi odrsko postavitev, ki se oslanja na te prostore. Zvočno procesiranje človeškega glasu predstavlja ta aspekt "stroja" in spominja na krhkost in ranljivost človeškega in živalskega glasu ter na nekakšno razteznost življenja oziroma živega kot celote ... Delo

 

 

MUSIC THATRE NOW JURY

prispevek na Radio Ars, 2022

Fotogalerija