Miti, legende, uroki in zagovori v skrivnostnih slikah

Video

O projektu

Izvajalci:
Carmina Slovenica
Bojan Gorišek, klavir
Mario Perestegi, orgle
Mateja Kremljak, flavta
Nino Mureškič, tolkala
Pavle Ravnohrib, igralec
Solistke: Miljenka Grđan, Simona Krajnc, Biserka Petkovič

Miti, legende, uroki in zagovori so v teh skrivnostnih slikah, ki se širijo med nas, blizu skupaj.

Glasbeno-scenski projekt sodobne glasbe:
o skrivnostnih čudežih,
proti zlim duhovom,
proti urokom in pošastim ...

Življenje mitov je bogato, skrivnostno, nikoli do konca razvito. Bajeslovni svet, ki zaživi v projektu, je bogat in skrivnosten, nikoli do konca raziskan. Mami nas s svojo prepletenostjo domišljije in resničnosti, narave in človeka, verovanja in izkušenj, upanja in bojazni, moči in nemoči … Ljudstva se med seboj razlikujejo po svoji mitologiji, v kateri se prepoznavajo, pa vendar so si hkrati v njej tako podobna. Ta svet je tako daleč, a hkrati tako blizu. Tudi to je eden od razlogov, da sodobni skladatelji pogosto segajo po bajeslovnih motivih, pri čemer oblikujejo najbolj različna glasbena dela, pogosto tudi svoje najboljše umetnine.

Pred poslušalci se odpre domišljijski svet bajeslovja, v katerem se rase in rodovi, dalje in veki, narava in ljudje mnogo laže ujemajo, vežejo in spajajo kot v trdnem stvarnem današnjem svetu.

Za ta program je dirigentka Karmina Šilec prejela nagrado Prešernovega sklada.

Glasba: Einojuhani Rautavaara, Arne Mellnäs, Mark Winges, Lojze Lebič, Judith Shatin, Stephen Hatfield, Adriana Holszky

Idejna zasnova in dirigentka: Karmina Šilec
Režija: Meta Hočevar
Scenografija: Meta Hočevar
Kostumi: Gordana Gašperin
Premiera: 2000, Cankarjev dom, Ljubljana

Produkcija: Carmina Slovenica

Iz medijev

… z lepoto in nenavadno polnostjo zborovskega zvoka, napetimi interpretacijami oz. dialogom s solistkami … kaže, da ni težko blesteti, če si radoveden, imaš umetniški cilj …
Delo

... Carmina Slovenica iz Maribora s svojo dirigentko Karmino Šilec ne pozna interpretativnih meja, pa tudi ne idejnih, kompozicijskih, tematskih ...
Delo

... kot v čarobni pevski krogli ... zborovsko gledališče obrnjeno navznoter in k zunanjemu kriku, ravna črta od ljudske legende do čarnega risa pretresljivega naturalizma ...
Večer

… zborovska scena od teme k svetlobi. Skoraj kot dantejevski Pekel na zborovski sceni zbora …
Večer

... čarna slika urokov ostaja nedotaknjena, silovita, dramaturpko markantna in z nobenim rizikom ...
Večer

... ritmično dodelan zarotitveni ritual, že skoraj orgiastične prebujenosti ...
Delo

... čudežno popotovanje in srečanje s prvobitnostjo univerzalne dednosti izpovedovanja ... izredna zborova pevska artikulacija, kinetično gibni elementi scenskih pregibov, funkcionalnost rekvizitov, zborovska in režijska smiselnost ... izrazni razsevek, ki se je srhljivo in intenzivno širil v tišino in krik scene v enkratni bajeslovni popolnosti ...
Večer

... izvedbena razsežnost in umetniški koncept, ki prerašča dosedanje razumevanje zborovske umetnosti ... Večer

Fotogalerija